Revija Reporter
Kolumnisti

Pahor favorit predsedniških volitev, pričakuje se dvoboj med kandidatkama SDS in NSI

Igor Kršinar

23. sep. 2017 8:18 Osveženo: 8:34 / 24. 9. 2017

Deli na:

Mesec pred predsedniškimi volitvami se že bolj jasno izrisuje seznam dejanskih kandidatov.

Aktualni predsednik Borut Pahor, ki kandidira kot neodvisni kandidat s 5000 podpisi volivcev, ki jih je zbrala njegova nekdanja stranka SD; kamniški župan Marjan Šarec z blagoslovom zadnjega šefa partije Milana Kučana in dominantnih medijev v rokah trde levice; predsednica NSI Ljudmila Novak; evropska poslanka SDS Romana Tomc; ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič, ki jo predlaga največja vladna stranka SMC; upokojena učiteljica in komentatorka v resničnostnih šovih Angelca Likovič kot kandidatka stranke Aleša Primca ter koprski župan Boris Popovič.

Morda se jim bo pridružila še komaj znana predsednica ženske zveze SLS Suzana Lara Krause, če bo stranki do srede uspelo zbrati 3000 podpisov. Za zdaj slabo kaže. Prvi najavljeni kandidat, veleposlanik Milan Jazbec, je obupal, saj zanj zbiranje 5000 podpisov ni mačji kašelj, ostali še vztrajajo do bridkega konca.

Glavni favorit je vsekakor Borut Pahor, saj obstaja precej možnosti, da bo zmagal že v prvem krogu. A zmaga ni samoumevna, saj ima veliko nasprotnikov na trdi levici in z njo povezanimi prevladujočimi mediji. Tako so v osrednjem časopisu že namigovali na njegove težave z zbiranjem podpisov, v največji komercialni televiziji pa predvajali dvodelni prispevek, v katerem so sesuvali njegovo predsednikovanje.

V neuradnem biltenu Foruma 21 Mladina je naslovnico krasil njegov domnevno glavni izzivalec, kamniški župan Marjan Šarec. Pahor je kandidaturo z več kot 5000 podpisi vložil v sredo, na državno volilno komisijo so ga pospremili veljaki iz SD in Desusa. V slednjem so mu najprej napovedali podporo, po očitno vroči razpravi pa so ugotovili, da je stranka glede tega razdeljena, zato so Pahorju izročili obrazce s svojo podporo poleg prvaka Karla Erjavca še štirje poslanci (podprli so ga kot navadni državljani).

Podobno je skušal Pahorja v SD minirati kočevski poslanec Janko Veber, a vodstvo je vendarle podprlo svojega nekdanjega predsednika, da bi se ob njegovi skoraj gotovi zmagi lahko tudi sami počutili zmagovalce. Ključni bodo seveda glasovi volivcev, ki jih letos Pahor nabira s popotovanji po dolgem in počez po Sloveniji. Ta vikend bo denimo prepešačil pot od Rogaške Slatine do Šentjurja, ob tem pa se srečeval in rokoval z domačini.

Stranska tekma v predsedniški bitki se bo odvijala med kandidatkami desnice. Na letošnjih predsedniških volitvah bodo nastopile vsaj štiri ženske. Največja vladna stranka v boj pošilja ministrico Majo Makovec Brenčič, ki vsaj po javnomnenjskih raziskavah uživa zelo nizko podporo. Kolikor odstotkov bo prejela, toliko jih bo izgubil favorit Kučanovega foruma Marjan Šarec. Kot kaže, ne prav veliko.

Verjeti je, da bi se desnica na predsedniških volitvah bolje organizirala, če bi ji bilo resnično do tega, da premaga aktualnega predsednika Boruta Pahorja.

Ključen bo dvoboj med kandidatkama SDS in NSI. Ljudmila Novak je zaradi pravočasne kandidature v veliki prednosti in je tudi precej bolj prepoznavna od Romane Tomc. Slednja pa ima za seboj več strankarskih »vernikov«, ki jo bodo volili zgolj zato, ker jo predlaga Janez Janša. Po drugi strani je zamudila precej časa; čeprav jo je njen kolega Milan Zver v orbito izstrelil že konec lanskega leta, se je dolge mesece upirala kandidaturi, kar gotovo zanjo ni dobra popotnica.

Morda ji bo uspelo premagati Novakovo, toda za drugi krog bo verjetno prekratka. Po svoje stranki z obema tvegata: SDS, če bo Novakova premagala Tomčevo, NSI, če bo njihova predsednica dobila manj odstotkov kot stranka na volitvah. SLS pa se bo zelo osramotila, če ji ne bo uspelo zbrati niti dovolj podpisov za svojo »kuharico marmelade in kislih kumaric«. Edina, ki ne bo ničesar tvegala, je Angelca Likovič, saj bo na soočenjih skrbela za (resničnostni) šov, njen uspeh bo že, če bo premagala kandidatko predsednika vlade Mira Cerarja.

Verjeti je, da bi se desnica na predsedniških volitvah bolje organizirala, če bi ji bilo resnično do tega, da premaga aktualnega predsednika Boruta Pahorja. Pred petimi, desetimi in petnajstimi leti so denimo desne stranke skupnega kandidata predstavile že na začetku leta. Letos so vsaka svojo kandidatko poslale v boj razmeroma pozno.

Jasno je, da bo za desnico največji uspeh, če bo Pahor ponovil svoj mandat. Še noben predsednik doslej se ni zavzemal za spravo, spoštovanje med različno mislečimi, nikomur se doslej ni uspelo tako dobro približati desnici, kot je to uspelo Pahorju. To pa je tudi ključni razlog, zakaj ga ne mara Milan Kučan in zakaj ga vodilni mediji trde levice tako sistematično rušijo.