Kdo naivno misli, da bo vlada naredila »konec izigravanju socialne države«
Družbeno koristno delo ni kar tako nekaj lepega. Delo v splošno korist se po veljavni zakonodaji naloži tistim, ki ne morejo plačati globe za prekršek, ali obsojencem za lažja kazniva dejanja namesto zaporne kazni.
Po novem, odvisno od izida referenduma 11. oktobra, bo, če bo sprejet tudi zakon, naloženo tudi tistim prejemnikom denarne socialne pomoči, ki so delovno sposobni in nimajo objektivnih ovir za delo.
V koaliciji gredo s tem po poti uresničitve tega, kar so zapisali v koalicijski pogodbi: »Vezava socialne pomoči na vključevanje v javna dela ter uvedba znižanja pomoči za 50 odstotkov v primeru neupravičenega odklona sodelovanja.«
Kje je največja zadrega te »zdravorazumske« rešitve, kot pravijo njeni privrženci? Za delovanje sistema, v katerem se socialna pomoč pogojuje z družbeno koristnim delom ali protiuslugami (angleško: workfare), je potreben obsežen in drag birokratski aparat.
To je eden glavnih razlogov, zakaj se države tej ureditvi pogosto odpovejo. Ni »zdravorazumsko«, da stroški nadzora prekoračijo vrednost opravljenega dela. Gre za zelo potraten sistem, kažejo študije v Veliki Britaniji.
In še: človekovo dostojanstvo in eksistenčni minimum sta po ustavi neodtujljivi pravici. Država človeka ne sme pustiti brez sredstev za golo preživetje (hrana, voda, nujno bivališče), ne glede na njegovo vedenje ali kršitve.
V Veliki Britaniji so uvedli izredno premostitveno pomoč (Hardship payments): komur ukinejo socialno pomoč, ne ostane prepuščen ulici. Zaprosi lahko za nujna sredstva, ta pa ne zadostujejo za lagodje, temveč so zgolj minimalni znesek za hrano in ogrevanje. Država formalno izreče kazen, hkrati pa prepreči dobesedno stradanje.
V praksi del bremena preživetja teh ljudi pogosto pade na pleča lokalnih skupnosti, Rdečega križa, cerkva in prehrambnih paketov. Zanimivo bo slišati, kaj o vsem tem menijo v Rdečem križu ali Karitasu. Saj niso tako naivni, da bi si domišljali, da so vladajoči s tem naredili »konec izigravanja socialne države«, kot je bil naslovljen prispevek na portalu Radia Ognjišče.
Kaj meni varuhinja človekovih pravic? Ker zakona še ni, varuhu pa se ne spodobi špekulirati, lahko sklepamo mi. V začetku leta je Šutarjev zakon glede rubeža socialnih pomoči poslala v ustavno presojo. S tem je nakazala, da se bo podobno odzvala tudi na druge zakone, ki bi prejemnikom socialne pomoči zaradi administrativnih kršitev ali neopravljenega dela odvzeli sredstva za preživetje.
Spet smo ali bomo na ustavnem sodišču in pri t. i. vladavini neizvoljenih.
Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.