Namreč preprosta povezava med ponudnikom storitve (voznikom) in stranko (potnikom) brez pretiranih omejitev.

Uberjevi vozniki so lahko le licencirani taksisti, prav tako je potrebna uporaba taksimetra, predvsem pa je platforma omejena na delovanje v Ljubljani in Mariboru. Lanski začetek delovanja v Sloveniji je bil pospremljen s precejšnjim pompom, v promocijo izvirno ameriške platforme se je tedaj vključila celo ameriška ambasada v Ljubljani.

Uber je sprva tudi izdatno subvencioniral vožnje – da bi uporabnikom ponudil konkurenčne in ugodnejše zneske ter jih tako privadil na platformo, je nekaj časa pokrival razliko v ceni voženj, ki so jo plačali potniki, in dejansko ceno, ki bi jo sicer zaračunal voznik.

Zgodba o Uberju v Sloveniji se vleče že leta, če ne kar več kot desetletje. V času tretje Janševe vlade je infrastrukturno ministrstvo, ki ga je tudi tedaj vodil Jernej Vrtovec, pripravilo spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu, s katerimi bi Uber, Lyft in sorodne platforme lahko začele delovati v Sloveniji. Nakar je Golobova koalicija zakon odpravila v paketnem zakonu proti »škodljivim ukrepom« Janševe vlade, ki ga je pripravila Nika Kovač s svojim Inštitutom 8. marec.

Vlada se je vmes znova zamenjala, Jernej Vrtovec spet sedi v pisarni na infrastrukturnem ministrstvu in čaka se nova sprememba zakonodaje. Z ministrstva so nam potrdili, da bo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu predvidoma septembra vložen v redni zakonodajni postopek, ki predvideva tudi javno obravnavo.

»Cilj predloga novele je omogočiti uporabo inovativnih in naprednih tehnologij na področju prevoza potnikov ter vzpostaviti sodoben regulativni okvir, ki bo spodbujal razvoj novih poslovnih modelov in digitalnih platform. Predlog novele spreminja ureditev avtotaksi prevozov ter uvaja možnost izvajanja storitve najema vozila z voznikom,« pravijo na ministrstvu.

Ali to pomeni, da bo odpravljen pogoj, da lahko kot prevozniki na teh platformah sodelujejo le taksisti z licenco, in bo možnost opravljanja prevozniških storitev dana tudi drugim voznikom? »Podrobnejše rešitve bodo predstavljene ob vložitvi predloga zakona v redni zakonodajni postopek,« še pravijo na ministrstvu.

Mimogrede, izvirni »Vrtovčev« zakon iz leta 2021 cestnih prevozov ni spremenil v Teksas, marveč je prinašal tudi vrsto varoval glede zaščite potnikov, plačevanja davkov, nelojalne konkurence in usposobljenosti voznikov, ki bi morali imeti licenco za izvajanje prevozov.

Čeprav so nekatere teh rešitev hvalili tudi pristojni uradniki v državni upravi, je bil zakon za Niko Kovač ter podjetnika Dejana Jefima nesprejemljiv. Za prvo iz ideoloških razlogov, za Jefima pa iz poslovnih. Možak, ki sicer ni taksist, a je bil celo predsednik sindikata taksistov, je bil najglasnejši in najagresivnejši nasprotnik Vrtovca in njegovega zakona – nič čudnega, saj si je žep napolnil s prodajo aplikacij in drugih storitev taksi operaterjem v Sloveniji in na Balkanu.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.