Državnozborski odbor za delo je že drugič prižgal zeleno luč za predlog pokojninske reforme, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo pod vodstvom Luka Mesca, nato pa potrdili še na vladi. Pri tem je zanimivo, da ni bilo glasu proti, čeprav je opozicija kritična do predloga.
Pol leta pred parlamentarnimi volitvami, na začetku jeseni, se vlada in njena največja koalicijska stranka soočata s padcem podpore. To ni nič posebej presenetljivega niti dokončnega, kajti po koncu meteorološkega poletja se razpoloženje med ljudmi spremeni, postanejo bolj kritični in manj tolerantni. Za stranke na oblasti je ta čas zagotovo manj ugoden kot za opozicijo, ki lahko mirno udriha po vladi.
V občini Kamnik so za sanacijo posledic poplav izpred dveh let namenili 11,7 milijona evrov, od tega za nastanitev poplavljencev v Termah Snovik 576.402 evra. »Terme Snovik so bile takrat edina realna možnost, ki je omogočala varno namestitev, osnovne higienske pogoje, dostop do zdravstvene oskrbe in učinkovito koordinacijo s civilno zaščito,« se pred očitki o klientelizmu brani župan Matej Slapar, ki je v svojem kabinetu zaposlil svojega bivšega podžupana Bogdana Pogačarja.
Z zmago na prestižnem Ohridskem festivalu v Makedoniji, kjer je že drugič osvojil srca občinstva, Tilen Lotrič dokazuje, da glasba presega meje. Njegova pot od slovenskih odrov do mednarodnih festivalov je zgodba o strasti, vztrajnosti in makedonskih koreninah, ki odmevajo v njegovem glasu. Pesem Ti mirišeš na ljubav ni le zmagovalka festivala, temveč izpoved o ljubezni, ki diši po spominih. V pogovoru razkriva, kako ga je posvojitev v Slovenijo oblikovala, kako ga navdihuje raznolika glasba od Avsenikov, Lepe Brene do opere, ki jo je študiral, in zakaj je avtentičnost ključ do uspeha.
Osredotočenost na dogajanje v Palestini je v zadnjih tednih vse večje. Ob tem smo opazovalci usmerjeni k specifičnemu razumevanju, da je dogajanje v Gazi genocid. K tovrstnemu pojmovanju nas usmerja – in to od nas tudi zahteva – politično levi, modernejši in, recimo temu tako, progresivni del opazovalcev.
Brez guvernerja Banke Slovenije smo že več kot osem mesecev, brez varuha človekovih pravic skoraj sedem, zapletom glede izbora in izvolitve novih dveh funkcionarjev pa še vedno ni videti konca. Predsednica države Nataša Pirc Musar od poslanske skupine Gibanja Svoboda pričakuje, da ji bo v sedmih dneh predlagala dva možna kandidata za guvernerja, medtem ko v največji koalicijski stranki pričakujejo vnovičen razpis, kakršnega je predsednica napovedala v primeru iskanja kandidatov za varuha človekovih pravic.
Nekdanji premier Miro Cerar na volitvah prihodnje leto pričakuje spopad med premierjem Robertom Golobom in prvakom opozicije Janezom Janšo, kot glavna nova akterja pa Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja. Razkril je, da ga je slednji vabil v svojo stranko. Komentiral je tudi, zakaj je Svobodi uspelo obdržati primat na levi sredini, njegovi SMC pa ne, zakaj se je Konkretno pridružil Logarju, zakaj je Golobova vlada bolj usmerjena v levo kot v sredini, kakšna bo usoda reform in zakaj nobena vlada doslej ni sprejela nepremičninskega davka. Pogovarjali smo se tudi o hladnih odnosih med premierjem in predsednico Natašo Pirc Musar ter o tem, kaj je v uradni slovenski politiki do Palestine in Izraela narobe.
Nazaj v prihodnost ali v originalu Back to The Future je kultni ameriški film iz leta 1985, v katerem glavni lik potuje v časovnem stroju, ki je videti kot preurejeno vozilo DeLorean, tega pa poganja plutonij. V osemdesetih letih se je zdelo povsem realno, da bo nekega dne časovni stroj obstajal, in tak lik se pojavlja v številnih upodobitvah. Z ostalim tehnološkim razvojem je enako.
Umor Charlieja Kirka je simptomatičen za izjemno polarizirano ameriško družbo, ki je v zadnjih letih šla skozi vrsto brutalnih incidentov s političnim ozadjem.
Knjigo Kako smo preživeli mir in se zraven smejali je hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić napisala le nekaj let po koncu eksperimenta, ki je Jugoslovanom in narodom vzhodnega bloka obljubljal veliko – v resnici preveč. Zato otroci socializma niso znali olupiti banane, ženske pa so v trgovinah pogosto zaman iskale vložke.
Anžetu Logarju ni uspelo pridobiti niti ene vidne oziroma bolj »popularne« osebnosti iz leve politične ali družbene provenience, s čimer bi volivce lahko nagovarjal sredinsko, kot je sprva napovedoval in upal.
8. maja, na dan obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne, je prvopodpisana Urška Klakočar Zupančič v parlament vložila predlog deklaracije o vzponu skrajne desnice v Evropi. Podpisali so ga vsi koalicijski poslanci – in nihče drug. Sprejetje deklaracije so premišljeno prihranili za čas bližje volitvam. Ta teden se bo le znašla na poslanskih klopeh.
Razkrivamo podrobnosti osnutka poročila preiskovalne komisije DZ o obvodnem financiranju stranke Nova Slovenija (NSI), ki so jih na TV Slovenija zamolčali. Med podjetji, ki so z denarjem zalagala strankin Inštitut Janeza Evangelista Kreka (IJEK) je bilo namreč tudi podjetje GEN-I – to je IJEK nakazalo 10 tisoč evrov v letu 2021, ko se je zatresel stolček tedanjega šefa GEN-I Roberta Goloba.
Že dvajset let se konec avgusta ali prve dni septembra na Bledu zbere diplomatska in druga mednarodna elita iz Evrope in tudi iz drugih delov sveta. Takrat namreč na Bledu poteka Blejski strateški forum (BSF), na katerem udeleženci razpravljajo o perečih svetovnih vprašanjih. Letos že dvajsetič!
Korupcija v Sloveniji je grozljiva. To so besede enega najuspešnejših slovenskih podjetnikov – Igorja Akrapoviča, izrečene v Mastercard podkastu navdiha z Borutom Pahorjem. Akrapovič je na svojem primeru razložil svoje slabe izkušnje s pretirano slovensko birokracijo, »o korupciji pa najraje sploh ne bi govoril, ker je pri nas grozljiva …«.
Po Bibliji se je z gojenjem trte in predelavo grozdja v vino prvi ukvarjal Noe po pristanku z Arko na gori Ararat, ki jo imajo Armenci za svojo sveto goro, čeprav je zdaj v Turčiji. Tam doslej še niso našli dokazov o patriarhovem vinogradu, zato pa so ostanke najstarejše vinske kleti na svetu našli v nekaj sto kilometrov oddaljenem Areniju, pravzaprav v jami blizu tega kraja v okrožju Vajots Dzor.
Tudi izrednega profesorja dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU se dotaknejo časi, v katerih živimo; časi nenehnih izrednih razmer in kriz, ki nosijo s seboj veliko strahov in tesnobo. O tem razmišlja v knjigi Časi nočne more, ki jo je izdal pri Društvu za teoretsko psihoanalizo. Ob novih populističnih voditeljih je v pogovoru razložil pojav novega tipa gospodarja, ki mu pravi tudi »utrgani gospodar«, in pojasnil, zakaj ga jemljemo tako resno. Ocenjuje, da brez Levice v vladi ta ne bi sprejela veliko dobrih ukrepov, čeprav opozicija nenehno trdi, kako je vse napačno, narobe, škodljivo in obrnjeno na glavo, češ zdrave pameti nam manjka.
Do volitev nas loči pol leta, volilna kampanja je pred vrati, stranke se nanjo pospešeno pripravljajo. Vse kaže, da bosta glavna favorita premier Robert Golob in prvak največje opozicijske stranke Janez Janša. Bolj kot to, kateri od njiju bo zmagal na volitvah, bo pomembno, kateri bo dobil največjo podporo v državnem zboru. To pa je odvisno od volilnega rezultata manjših strank, ki bodo nato z enim od njiju sestavljale prihodnjo vladno koalicijo.