Kitajski Simfonični orkester Wuxi je bil ustanovljen nedavno, pred dvema letoma. Mesto Wuxi leži v obalni provinci Jiangsu, dokaj blizu Šanghaja. Uprava mesta si že nekaj let prizadeva za razvoj kulture in umetnosti v mestu in temu namenja vse več sredstev.

Ustvarjalnost je visoko na seznamu prioritet, vendar pa se kriteriji in dojemanje ter razumevanje umetnosti razlikujejo od sodobnih evropskih konceptualnih razmišljanj. Da je tako, smo se prepričali tudi na tokratnem koncertu.

Zaradi usmeritve mestnih oblasti v razvoj in razcvet umetnosti je bil Wuxi lansko leto razglašen za prvo kitajsko mesto glasbe ter vključen v Unescovo mrežo ustvarjalnih mest.

Največ zanimanja je požela osrednja skladba koncertnega večera, sodobnega kitajskega skladatelja Li Shaoshenga, ki je tudi član Kitajskega združenja glasbenikov ter direktor Društva za kompozicijo in teorijo kompozicije pri Kitajskem združenju glasbenikov ter Ameriškega združenja za novo azijsko glasbo na Kitajskem.

Tokrat so izvedli drugi, tretji, četrti in peti stavek iz njegove suite Leteče apsare, ki so v zvokovni in oblikovni podobi navdušile. Skladatelja so navdihnila raziskovanja vesolja in dognanja kitajskih raziskovalcev. Samo raziskovanje pa je preslikal v orkester kot subjekt in spiritus agens tistih spoznanj, ki so neubesedljiva ter jih lahko zaznavamo in dojemamo le čutno.

Po zgledu kitajskih raziskovalcev in akademikov se je naslonil na kitajsko mitologijo in glasbeno zgodovino in vpletel kompozicijske tehnike ter tradicionalna glasbila. 

Tako je izpostavil suono, njihovo tradicionalno pihalo z dvema jezičkoma, ki je iz Perzije prišla v tretjem stoletju. Iz suone je zanimiv zvok izvabila solistka Zhang Qianyuan. Publiki je približala ta inštrument, ki se je lepo zlil z orkestrom, posebnost pa je ta, da je zvok tega inštrumenta kar močan ter prodoren in lahko v nekaterih momentih preglasi orkester. Tenorist Xue Haoyin je bil dobro pripravljen in je zadovoljivo odpel svoj del.

Skladatelj kompozicijsko spretno prepleta kitajsko glasbeno izročilo s sodobnimi zvokovnimi prijemi orkestra, tendenca pa je v tonalnosti. Oprijema se različnih agogičnih in ritmičnih posegov, da lažje uprizarja kozmičnost same slušne podobe. Razgibano dinamiko je dirigent Daye Lin izjemno lepo peljal skozi različne sekcije orkestra. To dobro opravlja, orkester mu sledi. 

Za uvod so izvedli Uverturo iz  opere Sicilijanske večernice Giuseppeja Verdija, za zaključek pa so izvedli Prvo simfonijo v c-molu Johannesa Brahmsa. Evropsko glasbo orkester presenetljivo dobro razume ter natančno upošteva skladateljeve napotke in oznake. Dirigent Daye Lin se je zavzeto in analitično lotil partiture, kar ima za rezultat dobro izvedbo in energetičen naboj tudi članov orkestra.

Tokratni koncert je nastal v sodelovanju in povezovanju več mest oziroma festivalov: Wuxi, Festivalom Emilija Romanja in Musikvereinom Koroška iz Celovca. Prepričani smo, da bomo ta orkester pri nas še imeli priložnost slišati. Na samem festivalu pa koncertni program in prisotnost tudi azijskih orkestrov odpira širino in vendarle predstavlja njihove sodobne glasbene smernice, tehnike in tendence kompozicije.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.