S svojo izrazito piramidasto obliko je dobro vidna že iz Ljubljanske kotline, ko se po avtocesti peljemo proti Štajerski. Nekoliko odmaknjena od glavne verige in mogočno dvignjena nad okoliško pokrajino je z vzhodne strani skorajda nezgrešljiva. Prav zaradi svoje podobe je ena tistih gora, ki že od daleč vzbujajo željo, da bi jih nekoč osvojili.

Za obisk tega dela Kamniško-Savinjskih Alp je več razlogov. Prvi je seveda sama Ojstrica, ki z vrha ponuja čudovite panoramske razglede na okoliške gore in širšo alpsko pokrajino. Drugi je Molička planina s svojo znamenito gorsko kapelico pod ostenji Ojstrice in planšarsko kočo. Zelo zanimiva je tudi planina Korošica, ki s svojimi pašniki že dolgo ponuja visokogorsko travo za govedo in drobnico.

Primož Lavre

In potem je tu še nekaj, česar na visokogorskih planinah ne pričakuješ ravno vsak dan – nogometno igrišče.

Na planini Korošica je namreč že vrsto let prizorišče prav posebne nogometne tekme na najvišji ravni, na kateri se pomerita ekipi z »zahodne in vzhodne strani«, oziroma Kranjci in Štajerci. Prvo nedeljo v oktobru se tako nogomet preseli visoko v gore. Letos bo na sporedu že 47. ponovitev te svojevrstne tekme na najvišji ravni. Vse skupaj se dogaja med postavljenimi kontejnerji ob pogorelem Kocbekovem domu.

Človek si ob tem zaželi, da bi dom čim prej dočakal temeljito obnovo in znova zaživel. Tako bi lahko prijazni in vedno pevsko razpoloženi oskrbnik Filip Vrabič pohodnike spet dostojno pogostil, jih razveselil s svojim glasom in pesmijo ter jim pričaral nepozabne nasmehe na obraze.

Dan se prebuja. Krave na planini Podvežak so že razkropljene po pašniku in mirno mulijo z roso umito jutranjo travo. Sonce vzhaja iznad Lepenatke, moji koraki pa me vodijo proti Ojstrici.

Primož Lavre

Jutranja svetloba lepo poudari obrise okoliških gora. Dobro se vidijo sosednji Veliki vrh oziroma Veža in Velika Zelenica, pa prostrana Dleskovec in Deska. Že zdaj slutim, da je pred menoj lep dan. Nebo je skoraj popolnoma brez oblačka, sonce prijetno greje in gora me vabi višje.

Pod grebenom, ki me bo popeljal proti vrhu, si privoščim kratek postanek. Jutranja malica – požirek kave in sendvič – je ravno pravšnja za nadaljevanje poti. Nekaj časa samo sedim in opazujem okolico. V gorah se človek hitro nauči, da ni treba vedno hiteti. Včasih je najlepši del vzpona prav tisti trenutek, ko se ustaviš, pogledaš okoli sebe in preprosto uživaš.

Pot me vodi pod vrhom Male Ojstrice, kjer stoji miniaturna različica Aljaževega stolpa s Triglava. Kmalu zatem s prečenjem grebena pod Ojstrico vstopim v bolj skalnat svet.

Od daleč je videti, kot da je mogočna stena Ojstrice za običajnega pohodnika skoraj nedostopna. Toda pot je speljana premišljeno in tam, kjer je teren zahtevnejši, pomagajo kovinski klini in druga varovala. Korak za korakom se tako približujem vrhu.

Primož Lavre

Končno prisopiham na vrh. Z roko si obrišem potne kaplje s čela, z ramen snamem nahrbtnik in poiščem kotiček, nekoliko zaščiten pred vetrom. Z roko primem palico z žigom in pozdravim druge pohodnike na vrhu.

Nato zaslišim prvi stok in glasen »auč!«. Dedek je s pasom opravil tradicionalno planinsko krstitev svojega vnuka, ki je pravkar prvič stopil na 2350 metrov visoko Ojstrico.

Takšni trenutki so del gora. Vsak ima svoj razlog, zakaj se povzpne na vrh. Nekdo zaradi razgleda, drugi zaradi prijateljskega izziva in imaginarnega ričeta na planini Korošica, tretji pa zato, ker želi otroku ali vnuku podariti spomin, ki bo ostal za vse življenje.

Sam pa se za nekaj časa prepustim razgledu.

Pogled potuje od Planjave, Brane, Rink in Grintovca do Mrzle gore, Matkove kope, Olševe in Raduhe. Daleč na obzorju se dvigujeta moja rodna Uršlja gora in Peca. Na drugi strani pogled zdrsne proti Ljubljanski kotlini, Veliki planini, mogočni in odrezani Rzenikovi steni, Lučkemu Dedcu in globoko spodaj planini Korošica.

Primož Lavre

Z vrha je svet videti drugače. Gozdovi, planine in doline, ki jih od spodaj doživljamo kot velike in oddaljene, so tukaj del ogromne panorame. Človek se za trenutek počuti majhnega, a hkrati neverjetno bogatega, ker lahko vse to opazuje.

Ker vem, da je pred menoj še kar nekaj poti, si oprtam nahrbtnik in se skoraj kot ovčka pridružim drugim pohodnikom na poti nazaj proti planini. Med spustom opazujem planinsko cvetje. Tu in tam se še najde kakšna samotna planika. Poletje pa je tudi tukaj pustilo svoj pečat. Vročina in suša sta izsušili travo in pustili nekoliko bolj utrujen videz visokogorske pokrajine.

Na planini Korošica se med kravami in ovcami, ki vsaka na svojem koncu uživajo opoldanski počitek po pašnem obroku, odločim, da bom pot nekoliko podaljšal. Nadaljujem proti Molički planini.

Primož Lavre

Tam me pričaka eden najbolj slikovitih kotičkov pod Ojstrico – znamenita kapelica.

Prvotna kapelica je bila postavljena leta 1898. Kasneje jo je v petdesetih letih porušil skrivnostni plaz, vendar so jo po načrtih arhitekta Vetrnika ponovno zgradili leta 1989 in naslednje leto tudi blagoslovili. Danes stoji pod mogočnimi ostenji Ojstrice kot tih spomin na povezanost človeka, gora in planšarskega življenja.

Ob kapelici so planšarija, pašniki in izvir vode. Vse skupaj deluje kot pravi balzam za dušo. Tukaj ni hrupa in ni občutka, da moraš nekam hiteti. Samo gore, razgledi, pozdravi pohodnikov in tišina, ki jo občasno prekine zvok zvona iz kapelice.

Prav zaradi svoje slikovitosti je Molička planina primerna tudi za družinski izlet. Do sem lahko pridejo tudi tisti, ki si ne želijo zahtevnega vzpona na Ojstrico, a bi radi občutili nekaj pristnega visokogorskega sveta.

Primož Lavre

Ko se ozrem proti Ojstrici, se mi zdi njena piramidasta podoba še mogočnejša. Zjutraj sem jo gledal kot cilj, zdaj jo gledam kot kuliso celotnega dneva. Vmes je bilo nekaj potu, nekaj utrujenosti, nekaj prigrizkov, veliko razgledov, kakšen prijateljski nasmeh ali krajši pogovor med naključnimi pohodniki in gorniki.

Ojstrica pa ostane tam, kjer je bila – mogočna in prepoznavna. Kot piramida na vzhodnem robu Kamniško-Savinjskih Alp, ki človeka že od daleč vabi, da se ji s spoštovanjem približa.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.