Konec je neproporcionalnim obsodbam Izraela za vsako potezo, pravi premier Janez Janša in za povrh Evropski uniji očita, da z obsodbami izgublja kredibilnost. Tako je šel branit svojo blokado skupne izjave EU, s katero bi ta obsodila načrte Izraela o širitvi naselbin na zasedenem Zahodnem bregu.

Nekaj podobnega se je od Janše pričakovalo že od trenutka, ko je spomladi postalo jasno, da bo sestavil naslednjo slovensko vlado. Da bo ta vodila zelo drugačno politiko do Izraela, kot jo je prejšnja vlada Roberta Goloba, Janša nikoli ni skrival. Tudi brez afere Black Cube je bilo vsem jasno, da je prvak SDS naklonjen Izraelu in da ima kontroverznega izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za političnega prijatelja.

Navsezadnje je Izrael podpiral vsa zadnja leta, ko je judovska država z okrutnim znašanjem nad Palestinci v Gazi izgubila simpatije znatnega dela sveta, ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu (ICC) zaradi vojnih zločinov v Gazi izdalo nalog za Netanjahuja, ko so se zoper Izrael obrnile številne evropske države.

Jasno je bilo tudi, da bo umik palestinske zastave s pročelja vladne stavbe v prvih minutah po prihodu na Gregorčičevo še najmanj, kar bo novi premier naredil za Izrael. Manj kot teden dni je potreboval, da je razveljavil sklep Golobove vlade, ki je Netanjahuju in dvema razvpitima izraelskima ministroma prepovedoval vstop v Slovenijo.

Razveljavil je tudi prepoved trgovine z blagom iz izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, pa ukrepe na področju trgovine z orožjem. Napovedal je še selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, česar doslej ni storila še nobena članica EU – pravzaprav je z izjemo Trumpovih ZDA to doslej storilo le nekaj eksotičnih držav.

Dobra dva meseca in pol po prihodu na oblast je svojo naklonjenost Izraelu Janša demonstriral tudi na bruseljskem odru. Čeprav ne osebno, je vsem jasno, da je slovenska blokada izjave EU njegovo delo in da je vlada, na katero se sklicuje v svoji obrambi te poteze, izključno Janez Janša.

Izraelske naselbine na Zahodnem bregu, ki ga Izrael zaseda od leta 1967, so po mednarodnem pravu nezakonite. Če uradna slovenska politika res še naprej zagovarja rešitev dveh držav, potem bi morala tem naselbinam nasprotovati – bolj ko Izraelci s svojimi naselbinami izrivajo Palestince z Zahodnega brega, manjša je verjetnost, da bo do rešitve dveh držav sploh kdaj prišlo.

In čisto mogoče je, da Janša v to možnost ne verjame ali pa ni njegova intimna opcija. Ni naključje, da je julija, ko je sprejel predsednika regionalnega sveta Samarije Josija Dagana, se pravi predstavnika izraelskih naseljencev na Zahodnem bregu, izjavil »Bog blagoslovi prebivalce Judeje in Samarije«, kot v Izraelu pravijo okupiranemu območju.

Take besede pričakujemo od s sodnim dnem obsedenih ameriških evangeličanov, ki obstoj Izraela vidijo kot prvi pogoj za prihod Jezusa Kristusa, ne pa od predsednika vlade sekularne evropske države, ki uradno menda nasprotuje širjenju Izraela na Zahodnem bregu.

Blokada skupne evropske izjave je nedvomno le prva od mnogih enostranskih potez, ki jih lahko Evropska unija v odnosu do Izraela v naslednjih štirih letih pričakuje od Slovenije. Potezo je Janša pospremil s serijo očitkov na račun bruseljske birokracije, ki naj bi bila tiho ob iztrebljanju celih vasi kristjanov v Nigeriji, pomorih lastnih ljudi s strani Hamasa v Gazi, masakrih v Iranu ali vse pogostejših antisemitskih izpadih v Evropi.

Oporekal mu je strokovnjak za mednarodne odnose dr. Faris Kočan. Spomnil je, da je Evropski parlament julija sprejel resolucijo pod naslovom Preganjanje kristjanov v Nigeriji, kjer je omenjen zlasti pokol v vasi Kawel; da je Uradno poročilo EU o človekovih pravicah dokumentiralo hude kršitve Hamasa in drugih oboroženih skupin v Gazi, vključno z zunajsodnimi usmrtitvami, Svet EU pa je maja letos razširil sankcije proti Hamasu; da je EU zaradi pobojev v Iranu od začetka letošnjega leta uvedla številne sankcije zoper Iran; ter da EU izdatno podpira vrsto projektov za boj proti antisemitizmu. 

Zdi se nenavadno, da mala Slovenija v primeru Izraela tako očitno solira in odstopa od politike EU, a očitno je Janša prepričan, da je glede judovske države bolje slediti zgledu Washingtona kot pa Bruslja. Domnevno se s podpiranjem Izraela in Netanjahuja nadeja krepitve povezav z administracijo Donalda Trumpa, a upamo si trditi, da ima Slovenija v Beli hiši nekaj precej boljših kanalov do ameriškega predsednika, kot pa je Benjamin Netanjahu, ki s svojim nasprotovanjem koncu vojne z Iranom Trumpu načenja živce. 

Janšo naj bi mikale tudi izraelske varnostne in obveščevalne tehnologije ter izraelsko orožje, ki pa ga Izrael prodaja tudi državam, s katerimi ga ne veže posebna ljubezen. Slovenska podjetja so gotovo zainteresirana za poslovno sodelovanje z izraelskimi, a resnici na ljubo Izrael ni posebej pomemben trg za Slovenijo, res razvite pa ima zelo specifične gospodarske sektorje (obramba, informacijske tehnologije in kibernetska varnost).

Politična podpora Izraela Sloveniji ne bo kaj prida prinesla (z izjemo Washingtona, a še tam je Melania učinkovitejša od Bibija), na bolj osebni ravni pa Janši, na katerega po Patrii in bratenju z Orbanom lep del evropske politike gleda z rahlim nezaupanjem, druženje z Netanjahujem tudi ne bo dvignilo ugleda.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.