Dr. Rajko Pirnat je nekdanji pravosodni minister in dolgoletni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, mediji pa ga redno vabijo h komentiranju tem, kjer se pravo in politika prepletata. Je tudi izjemen zaslužkar, pri čemer je njegova plača univerzitetnega profesorja manjši del njegovih prihodkov.

Donald Trump naj bi volitve dobil oz. boljši volilni izid s pomočjo družbenih omrežjih, za kar ga je spodbudil in mu to organiziral najmlajši sin Baron. Da bi si priljubljenost z njimi povečal tudi Robert Golob v Sloveniji? Nisem prepričana.

Zdaj, ko je vojna postala del diskurza vodilnih medijev, smo lahko prepričani, da se to ni zgodilo po naključju in da bo politika to kar najbolj izkoristila. Kaj je lepšega, kot ljudi zamotiti s tihim, latentnim strahom pred neko grozečo nevarnostjo, zaradi česar niso več pozorni na aktualne, vsakodnevne anomalije – v Sloveniji denimo napol razpadli sistem državnega zdravstva, nezakonito imenovanje generalnega direktorja policije ali mafijski obračuni na obrobju Ljubljane – ki vznemirjajo prebivalstvo.

Nekdanja novinarka TV Slovenija Vida Petrovčič je bila ena tistih privilegirancev na RTV Slovenija, ki jih je že bivša uprava pod vodstvom Zvezdana Martiča ob »upokojitvi« nagradila z odpravnino v višini desetih plač – 30.000 evrov bruto.

V Reporterju smo s pisanjem o sodelovanju občine Lendava z ljubljanskim odvetnikom Radovanom Cerjakom očitno dregnili v osje gnezdo.

Ko človek gleda mojstra Chaplina, ga prevzame. Prav tako je tokratna odrska različica črno-belega filma zabavna, z dosti humorja, gegov in fantastične glasbe v živo sijajnega gledališkega pianista in skladatelja Jožija Šaleja, brez katerega ni več dobre (burleskne) gledališke predstave na slovenskem odru.

V nekdanjih (in nekaterih še obstoječih) komunističnih in drugih avtoritarnih sistemih je (bilo) svobodno izražanje (z oblastjo neskladnih) stališč, predvsem pa njihovo razmnoževanje in distribucija predmet strogih prepovedi. V Sovjetski zvezi in v drugih državah za železno zaveso so pesniki in pisatelji skrivaj pisali, ročno tiskali in skrajno previdno delili besedila, ki so se imenovala samizdat, slovensko samozaložba. Spomnimo se imen: Ahmatova, Cvetajeva, Mandelštam, Pasternak, Solženicin …

Ker se je uprl vodstvu Levice, se je Miha Kordiš znašel v nemilosti vodstva stranke in njej naklonjenih medijev

V ozadju spora glede zakonitosti imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušića poteka spopad za nadzor nad policijo. Vse poti vodijo v urad predsednice Nataše Pirc Musar, kjer je njena svetovalka Tatjana Bobnar, nekdanja notranja ministrica, še prej pa prva dama policije. SD moti, ker so njene kadre odrezali od vodenja policije, NSI pa je vložila interpelacijo zoper ministra Boštjana Poklukarja takoj za tem, ko se je razvedelo, da zoper njihovega poslanca Janeza Žaklja poteka predkazenski postopek, ker naj bi zlorabil svojo funkcijo v času preiskave spornih poslov na Darsu.

Znana infektologinja doc. dr. Nina Grasselli Kmet je ob izbruhu virusa kovid-19 med prvimi v državi na glas spregovorila o tej bolezni, saj se je tudi sama okužila – najbrž od pacientov, ki jih je zdravila. Poteka bolezni se še danes spomni kakor izjemno težkega, zato vztrajno opozarja, da gre za nevaren virus. Vsako sezono se cepi proti kovidu-19 in proti gripi ter enako priporoča vsem. V pogovoru za Reporter smo s priznano zdravnico spregovorili tudi o drugih boleznih, zlasti tistih, ki v Evropo prihajajo z migracijami ali pa so posledica podnebnih sprememb.

V slovenski diplomaciji je prof. dr. Milan Jazbec unikaten po kombinaciji izkušenj iz diplomacije, gospodarstva, novinarstva in politike ter literature in akademske sfere. Ob ustanovitvi stranke Zaupanje Karla Erjavca je sedel na njegovi desnici. Nad vsakodnevnim političnim aktivizmom ni navdušen, zato ga najbrž ne bomo vodili kandidirati na listi te stranke. V pogovoru smo se med drugim ustavili tudi pri širitvi Evropske unije. Kot pravi, je bila vsaka dosedanja širitev EU odgovor na krizo. »Prvim trem damam nove komisije – predsednici Ursuli von der Leyen, visoki predstavnici Kaji Kallas in komisarki za širitev Marti Kos – je to popolnoma jasno, to je njihova velika priložnost.«

Miha Kordiš se je znašel v nemilosti vodstva Levice, ker s svojim Levim krilo kritizira delo njihovih ministrov v aktualni vladi, zlasti ministra za delo in socialo Luka Mesca. Če ga bodo izključili iz stranke, bo zelo verjetno ustanovil svojo stranko in z njo nastopil na volitvah, s tem pa najbolj ogrozil svoje tovariše iz Levice.

Trije ministrski sestanki in dva telefonska pogovora je bilanca odnosov z Iranom v dobrem letu. Veliko ali preveč? Niti s Hrvaško ali Avstrijo ni takšne dinamike na ravni zunanjih ministrov, če odštejemo srečevanja v okviru Evropske unije in multilateralnih organizacij. V čem je torej skrivnost zelo pogostih diplomatskih stikov Slovenije z Islamsko republiko?

V napetem političnem trilerju, slovenski verziji Da Vincijeve šifre, vstopnice za v Vatikan prodajata Marko Pogorevc in Tamara Lah.

Papež Frančišek je 29. novembra za koprskega škofa imenoval podpredsednika Slovenske škofovske konference murskosoboškega ordinarija Petra Štumpfa. Prestavitev škofa iz enega v drug kraj ni neobičajna, tudi pri nas ne, posebnost je morda skrajna razdalja – z Goričkega v Piran, kot prepeva prekmurski bard.

Problem neučinkovitega zdravstvenega sistema v Sloveniji še zdaleč ni zgolj pomanjkanje zdravnikov.

Spomenka Hribar je zame legenda. Intelektualka, ki se upre vsakemu režimu, ki se ji ne zdi pravičen. Ženska, ki si je prva v Sloveniji upala napisati esej o povojnih pobojih in nepokopanih domobrancih, zaradi katerega so jo vrgli iz zveze komunistov. Možu Tinetu, s katerim sta skupaj že 62 let, so prepovedali predavati na univerzi, hišo jima je preiskala Udba.

Avstralije ni brez Uluruja (Ayers Rock). Osamljenega monolita v samem rdečem centru v deželi tam spodaj. Poleg sydneyjske Opere najbolj prepoznavne ikone najmanjšega in najbolj odmaknjenega kontinenta. Pred dobrimi dvajsetimi leti samo kot fotografija na namizju mojega iMaca na delovnem mestu. Prav kičasta slika rdečega sonca, ki zahaja za sveto goro aboridžinov, v ozadju pa zvok didžiriduja. Tedaj samo sanje, ki pa so letos spomladi postale realnost.

Janez Janša bi bil rad slovenski Donald Trump, nekateri ga celo vidijo kot njegovo slovensko različico. A z bivšim in bodočim ameriškim predsednikom ga družijo le podobna politična stališča in to, da imata lepi slovenski soprogi. Če pa pišemo o njunem kapitalu in vplivu, pa je ta primerjava popolnoma nesmiselna.

Dvoje protestov govori o politiki v teh dneh – pozicijske in opozicijske – ki nas navdaja s skrbjo.