Kaj druži Janševe zaljubljence v Trumpa in leve oboževalce Putina
26. feb. 2025 6:00 Osveženo: 7:10 / 26. 2. 2025
Donald Trump in Vladimir Putin sta se leta 2018 srečala v Helsinkih.
Bog vpraša Busha, v kaj verjame. Bush mu odgovori, da verjame v svobodni trg in močno ameriško nacijo. Bog ga pohvali in bivšega republikanskega predsednika povabi, naj sede na njegovo desno. Naslednji pride Obama in Bogu odgovori, da verjame v moč demokracije in enakost pred zakonom. Bog je zadovoljen in demokratu reče, naj sede na njegovo levo. Potem pride Donald Trump. Bog ga vpraša, v kaj pa on verjame. Trump izstreli kot iz tipa: »Verjamem, da sediš na mojem stolu.«
Če ne bi bilo vse skupaj tako prekleto resno, bi se lahko smejali. Toda svet se je od leta 2016, ko je Trump začel prvo predsednikovanje, nepovratno spremenil. Sploh Evropa, ki se že četrto leto sooča z vojno in vzponom avtokratskih, iliberalnih režimov. Po ruskem napadu na Ukrajino je Hobbesov Leviatan, ta najstrašnejša pošast, ki simbolizira surovo moč, spet priplaval iz temačnih globin zgodovine.
Človek človeku volk, sosed sosedu sovražnik, v mednarodni politiki to pomeni vrnitev najmanj v 19. stoletje, ko so v Evropi nastajale nacionalne države. Ideja velike Rusije, za katero se zavzema in jo v Ukrajini tudi uresničuje Vladimir Putin, je le korak, dva pred Trumpovo Make America Great Again (MAGA), oboje pa podobno odmeva kot zlovešči vzklik iz Maribora izpred 84 let: »Naredite mi to deželo spet nemško!«
Celotna vsebina je na voljo le naročnikom.
Preberite celoten članek
Sklenite naročnino na Reporterjeve digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Postanite naročnik
- Spletna stran brez oglasov
- Ekskluzivne zgodbe, razkrita ozadja in poglobljeni intervjuji
- Izbrani članki iz tiskane izdaje Reporterja že v nedeljo ob 20. uri
- Dostop do digitalnega arhiva Reporterjevih člankov
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke