Pobudnika skupine prijateljstva sta poslanca Svobode Miroslav Gregorič in Lena Grgurevič, sodelovanje v njej pa je napovedal tudi odpadnik SDS Dejan Kaloh.

»Parlamentarna skupina prijateljstva z Rusko federacijo (za mir) ne bi pomenila odobravanja politike trenutnega vodstva, temveč bi bila v funkciji izražanja pripravljenosti na dialog in mir. Slovenija bi lahko v EU in širše promovirala mirovne pobude in postala glas dialoga v nasprotju s politiko izključevanja,« je ob tem zapisal Kaloh. Gregorič pa je izjavil, da je njihov glavni cilj, da se v Ukrajini doseže premirje.

Jasno, kdo pa si ne želi miru v Ukrajini, saj je vsaka žrtev na obeh straneh preveč, toda kakšno je sporočilo dveh poslancev največje vladne stranke in odpadnika SDS? Rusija še vedno okupira okoli petino ukrajinskega ozemlja, ki si ga je v nasprotju z mednarodnim pravom priključila. Novi predsednik ZDA Donald Trump se je odločil, da bo napadeno državo pustil na cedilu in jo prisilil v mir pod taktirko agresorske Rusije. 

Skupina prijateljstva z Rusijo, dokler Putin vodi krvavo vojno proti sosednji slovanski državi, je nož v hrbet napadeni državi in je še bolj obsojanja vredna kot Trumpova »mirovna pobuda«.

Temu se za zdaj upira EU, a tudi ta ni povsem enotna, če spomnimo na madžarskega in slovaškega premierja Viktorja Orbana in Roberta Fica. Znano je tudi, da Kremelj podpira skrajno desne stranke po Evropi, ki so naklonjene Putinu, kar bi bilo velik problem, če bi prišle na oblast. Slovenija za zdaj še sodi v krog držav, ki svojega stališča niso spremenile za 180 stopinj in še naprej podpira Ukrajino.

Toda tudi v Sloveniji je zelo močan proruski krog intelektualcev, gospodarstvenikov in politikov, ki jim srce bije za matjuško Rusijo. Vsako leto se tudi zbirajo pred Rusko kapelico pod Vršičem, kjer so leta 2016, torej dve leti po ruski priključitvi Krima, gostili tudi Putina. Da so zastopani tudi v državnem zboru, smo lahko videli v razpravah v delovnih telesih, ko je Ukrajino najbolj napadal poleg omenjenih dveh poslancev Svobode še njun kolega Martin Premk, ki ga prav tako pričakujemo v omenjeni skupini.

Seveda se v Gibanju Svoboda sprenevedajo, ko pravijo, da ima vsak poslanec pravico sodelovati v katerikoli skupini. Skupina prijateljstva z Rusijo, dokler Putin vodi krvavo vojno proti sosednji slovanski državi, je nož v hrbet napadeni državi in je še bolj obsojanja vredna kot Trumpova »mirovna pobuda«. Toliko bolj, če jo želijo ustanoviti poslanci stranke predsednika vlade.