Njegova Svoboda je namreč še vedno prva stranka na levi z veliko prednostjo pred drugimi strankami, alternative na levi sredini pa še vedno ni videti.

»Golob bo na levi sredini zmagal na naslednjih volitvah ne glede na to, kaj je ali ni naredil,« je prepričan politolog in nekdanji prvak SD Igor Lukšič, s katerim objavljamo intervju v tej številki. »Zmagal bo na levi sredini in bo sestavljal vlado. Podobno kot Šarec, vendar bo dobil več. Leva sredina bo dobila več mandatov od desnice, ne bo nobene velike koalicije, če pa bo zraven kdo od teh, ki jih zdaj ni, pa je še preuranjeno reči. Denimo Logar ali pa Resnica, tudi Erjavca ne bi povsem odpisal.«

Cerar v bistveno slabšem položaju

S tem je odgovoril na nedavno napoved ekonomista Jožeta P. Damijana, ki je udeležence okrogle mize ljubljanske SD, na kateri je bil tudi Lukšič, šokiral z izjavo, naj se kar sprijaznijo s tem, da se bo po volitvah na oblast vrnil prvak SDS Janez Janša: »To se bo zgodilo, to je kot pribito. Poglejte, ta koalicija je pač naredila preveč napak, se opravičujem … Ljudje ne bodo več volili strank, sploh pa ne Golobove stranke, lahko pozabite na to. Ljudje čutijo stroške energije, ali je on kriv za to ali ne, nepremičninski davek, ali je kriv ali ne bo kriv. Konec je, tudi če ga ne bo uvedel, hotel ga je. 

Primož Lavre

Konec je, pozabimo. Zdaj je samo vprašanje, kaj lahko koalicija naredi, da, medtem ko se bo žrtvovala za blaginjo ljudi, naredi čim več takih korakov, kot smo jih omenili tukaj. Se pravi, da se uvede ta nepremičninski davek, da se dohodnina popravi, da se uvedejo brezplačni vrtci, ampak to pomeni, da se bo koalicija žrtvovala, da bi naredili nekaj dobrega, ampak izvoljeni pa ne boste zaradi tega. Tako in tako  ne boste zaradi tega, kar ste v teh letih delali, izvoljeni. Konec je. Janša bo prišel, tako kot je Trump prišel zaradi Bidna, ki se mu je zgodila inflacija.«

Resda po anketah SDS močno vodi, toda desnica bo težko dosegla absolutno večino v državnem zboru, zato bi za oblikovanje vlade Janša bržkone potreboval še kakšno stranko iz nasprotnega bloka. Toda do volitev je še približno leto dni, zato se okoliščine lahko bistveno spremenijo v katerokoli smer. 

Dejstvo pa je, da je Gibanje Svoboda Roberta Goloba še vedno zelo močna stranka. Čeprav jo je že pred poldrugim letom v anketah prehitela SDS, je še vedno prva stranka na levi sredini. Na evropskih volitvah je prejela več glasov, kot so napovedovale ankete: SDS je zmagala s 30,59 odstotka glasov, Svoboda je dosegla 22,11 odstotka. Malo ji je zmanjkalo do tretjega mandata v Evropskem parlamentu. Tretja stranka je bila Vesna z Vladimirjem Prebiličem kot nosilcem liste z 10,53 odstotka, SD (7,76 odstotka) in NSI (7,68 odstotka) pa sta komaj prišli v Evropski parlament. 

Če primerjamo položaj z SMC Mira Cerarja leta 2017, torej leto pred volitvami, je bila v bistveno slabši kondiciji, saj jo je takrat že prehitela SD, po anketi Ninamedie tudi Desus. Tokrat pa SD dosega približno polovico toliko podpore kot Svoboda, četudi slednja močno zaostaja za SDS. Ampak pomembno je, kdo je prvi v bloku, saj tistemu namenijo glasove volivci, ki se odločajo zadnji hip.

Primož Lavre

»Če bo Golob prvi na levi in bo levosredinski blok zmagal, bo vsekakor sestavljal naslednjo vlado, vendar je do volitev še daleč in so odprte vse opcije,« pravi nekdanji politik Bogdan Biščak. »Če bi Svoboda na anketah padla pod deset odstotkov, se bodo pojavile možnosti za ustanovitve nove stranke, ki bi nagovarjala razočarane volivce na levi sredini.« 

In kdo bi bil lahko nov obraz? Biščak je prepričan, da je to lahko Vladimir Prebilič, ki je dosegel pomemben preboj tako na predsedniških kot na evropskih volitvah. Toda na obeh je dobil dobrih deset odstotkov in na slednjih močno zaostal za Svobodo. Če bi ga podprli establišment in mediji, bi se glasovi iz Svobode prelili k Prebiliču in bi lahko on dosegel relativno večino, meni Biščak. Dopušča pa tudi možnost desne vlade: »Če bosta v državni zbor prišla poleg SDS tako NSI kot Logar, bo to dovolj za absolutno večino desnice, in bo vlado sestavil Janša.«

Janšo in Goloba lahko premaga le Čeferin

Tudi ekonomist in nekdanji politik Matej Lahovnik je previden pri napovedih, kaj bo po volitvah: »Nemogoče je napovedati, kdo bo sestavljal naslednjo vlado, saj je do volitev še leto dni. Ne moremo vedeti, kaj se bo zgodilo do takrat in katera vprašanja bodo glavna pred volitvami. Volilno telo na levi sredini je zelo nestabilno in lahko hitro zaniha. V tem trenutku je preveč neznank.«

Profimedia

Na vprašanje, zakaj je Svoboda še vedno dovolj močna, odgovarja, da ni na vidiku nobenega novega obraza. Ta bi lahko nastal, če bi razpadla poslanska skupina Svobode. Dokler jo bo obvladoval Golob, se ne bo pojavil nov obraz.

»Po mojem so strici iz ozadja že poskušali razbiti poslansko skupino, vendar jim to ni uspelo. Dokler jo trdno obvladuje Golob, tudi ne bo nove stranke. Nov obraz pričakujemo šele dva ali tri mesece pred volitvami. To je tudi razlog, da je Svoboda na drugem mestu takoj za SDS, ker se velik del volivcev opredeljuje blokovsko in na vsakem polu poišče stranko, ki ji najbolj zaupa. Na desni je to SDS, na levi pa Svoboda. Vse druge stranke imajo veliko težav. SD se sooča z aferami, Levica pa je preveč skrajna, da bi lahko pritegnila neopredeljene. Do konca leta bodo razmere dovolj stabilne, šele takrat se bo začelo dogajati.«

Lahovnik tudi meni, da projekt novih obrazov na naslednjih volitvah ne bo več uspešen: »Edini, ki bi bil uspešen, bi bil Aleksander Čeferin, ki pa se za to ne bo odločil, ker ima mandat predsednika Uefe do leta 2027. Drugega novega obraza na levici pa ni. Prebilič se je že stehtal in ima doseg Šarca, ne pa Goloba.« A tudi zanj ni prepričan, da bo sploh nastopil na državnozborskih volitvah, dokler mu »strici iz ozadja« ne bodo obljubili podpore. Vsi preostali igralci ne bodo naredili nič, saj nimajo dovolj karizme in dosega, zato morajo »stopiti na ramena stricev«, pravi Lahovnik.

Kaj pa morebitna stranka predsednice Nataše Pirc Musar, ki bi jo vodila Tatjana Bobnar? Lahovniku se ne zdi verjetna, ker predsednica v javnosti ni priljubljena: »Niti približno ne dosega takšnega dometa, kot ga je imel Borut Pahor. Naredila je veliko piarovskih napak. Na primer z apanažo za njenega moža, ki se ji ni odpovedal kljub enormnemu bogastvu v primerjavi s Tanjo Pečar. Skratka, naredila je precej napak. Njena politična moč ni niti približno tolikšna kot Pahorjeva. Izvira iz podpore glavnega strica iz ozadja. V tem smislu je bolj podobna Danilu Türku kot Pahorju. Za Bobnarjevo pa tudi ne verjamem, da bi šla v strankarsko politiko, saj bi s tem pritrdila tezi, da so vsi njeni očitki v politični funkciji.«

Sašo Švigelj

Logar zavozil svoj projekt

Jeseni se bo po Lahovnikovem mnenju intenzivnost povečala, pozimi pred novoletnimi prazniki pa bodo imeli »strici« na levici veliko dela, ko se bodo pripravljali na veliki finale. Vprašanje je samo, ali se bo Golob odločil in jih prehitel, preden oblikujejo resno alternativo. SD se ni m ogla vzpostaviti kot alternativa, Lahovnik tudi nima vtisa, da bi Han imel sploh takšno ambicijo. Še najbolj verjetna se mu zdi možnost, da se bodo manjše stranke povezale v večjo, ki bi zbrala okoli deset odstotkov in tako preprečila oblikovanje desnosredinske vlade. 

Večina glasov novih strank pa bo po njegovem mnenju šla v nič, saj ne bodo zbrale dovolj glasov za vstop v parlament. Nekatere takšne ambicije niti nimajo in je njihov cilj zgolj doseči en odstotek, ki jim zagotavlja državno financiranje. Lahovnik meni, da so se stranke ustanovile prezgodaj in da bodo lahko do volitev zvodenele. Inflacija strank pove, da je očitno nekdo pričakoval predčasne volitve.

In kakšno prihodnost napoveduje Anžetu Logarju? »Največjo napako je naredil, ko je nastopil v oddaji Marcela Štefančiča in je napačno odgovoril na dve ključni vprašanji. Namreč na to, da podpira Kamalo Harris in nepremičninski davek. Druga napaka je bila, da je najprej gradil blagovno znamko Platforma sodelovanja, potem pa je stranko poimenoval s klasičnim imenom Demokrati. Nekonvencionalno ime Platforma sodelovanja bi bilo boljše. Težava je tudi v tem, da večina članov Platforme sploh ni vstopila v njegovo stranko. 

Sašo Radej

Poleg tega ni jasno, koga sploh nagovarja, v državnem zboru ne nastopa, ne glasuje, se ne opredeljuje. Tega ljudje ne bodo kupili. Želi biti Pahor, v resnici pa je še najbolj podoben Cerarju. Še leto dni ima časa, da se formira. Bolj ko se bližajo volitve, se volivci koncentrirajo pri dveh največjih strankah, na desni je to SDS. Tako lahko Logar v najboljšem primeru dobi od 5 do 10 odstotkov, lahko tudi izpade iz parlamenta. Takšna je usoda malih političnih akterjev: šele ko stopijo na ramena stricev na levici, so veliki. Isto velja za Logarja, ki je stopil na rame Janeza Janše.«

Kučan proti predčasnim volitvam

Podobno kot Lukšič v intervjuju za Reporter tudi Lahovnik omenja možnost predčasnih volitev, če bi Golob ugotovil, da mu na levi sredini pripravljajo alternativo: »Predčasne volitve lahko povzročijo le z nezaupnico vladi, pri tem pa bi moral sodelovati tudi del poslanske skupine Svobode, to pa se ne bo zgodilo. Zato bo vlada ostala do volitev, razen če bi se zanje Golob sam odločil in nekaj mesecev pred rednimi volitvami odstopil ter tako prehitel strice iz ozadja, da bi mu naredili nov obraz.«

Sašo Radej

Predčasne volitve pa niso v interesu niti prvemu predsedniku Milanu Kučanu, ki velja za glavnega strica iz ozadja, o katerih govori Lahovnik. »Stranke sedanje koalicije so dobile zaupanje na volitvah, da vodijo državo. Če bo prišlo med njimi do nesoglasja, do spoznanja, da ne morejo nositi skupaj te odgovornosti, se bodo pač odločile za predčasne volitve.

Mislim, da razmere niso takšne, ne gre se tako lahko odrekati odgovornosti, tudi ne zaupanju, ki so ga volivci pokazali. Volivci bodo takšno lahkotno razbremenjevanje te odgovornosti, če bo do nje prišlo, znali kaznovati. Mislim, da razmere v Sloveniji zahtevajo prej gotovost kot pa negotovost. Takšne predčasne volitve bi negotovost gotovo prinesle,« je januarja letos Kučan izjavil v oddaji Politično s Tanjo Gobec.

Bobo

Čeprav je občasno videti nesporazume med Kučanom in Golobom, očitno prvi nima zoper drugega nobene alternative, v interesu celotnega levosredinskega bloka pa je, da Janša ne pride na oblast. Govori se sicer, da naj bi bil Golob najbolj pod udarom v času razprave o referendumu o jedrski elektrarni Krško, ko so vplivni posamezniki skušali izkoristiti morebitnem negativni rezultat za ustanovitev nove stranke, okoli katere bi se zbrali nasprotniki projekta Neka 2.

Verjetno tudi ni naključje, da se je takrat z odmevnim intervjujem v Mladini oglasil nekdanji politik Gregor Golobič, ki je sesul ta projekt. Toda Golob se je takrat modro dogovoril z Janšo in koalicijskimi partnerji, da so referendum preklicali. Golob je tako ostal prva izbira na levi sredini. Če mu bo to uspevalo še naprej, ni tako neverjetno, da bo po volitvah še enkrat sestavljal vlado.