Od padlega hrvaškega tajkuna Ivice Todorića je Draganović pred leti kupil leta 2006 zgrajeno 26-metrsko jahto tipa riva 85 opera, ki jo je poimenoval 888 in jo ponudil v najem za križarjenje po Jadranu.

Lani, kmalu po tem, ko mu je podjetnik Sebastijan Vežnaver po zaključku posla s prodajo stavbe na Litijski vrnil posojilo dveh milijonov evrov, pa si je Draganović omislil še večjo, skoraj 30-metrsko jahto tipa riva 100 corsaro, zgrajeno leta 2019. Zanjo je po poročanju portala Necenzurirano odštel dobrih šest milijonov evrov, jo poimenoval No Stress 888, jo registriral v koprski marini in jo brž ponudil v najem za križarjenje po zasoljeni ceni okoli 100 tisoč evrov na teden.

Že lani poleti se je tudi odločil, da bo novo jahto prodal. Na trg jo je dal s ceno 7,45 milijona evrov (brez DDV), a ker kupci očitno niso dovolj prijemali, je nekaj mesecev kasneje ceno znižal na 6,9 milijona evrov (brez DDV).

Pri pregledu oglasa nam je v oči padlo, da se podatki o No Stress 888 v slovenskem vpisniku čolnov ne ujemajo s podatki, ki jih navajajo portali, preko katerih je jahto mogoče najeti ali kupiti. V registru uprave za pomorstvo je namreč navedena kot 23,97 metra dolgo plovilo, medtem ko jo na spletu ponujajo kot občutno daljšo jahto, dolgo 29,9 metra. Velja opozoriti, da se morajo plovila, daljša od 24 metrov, vpisati v vpisnik ladij in ne čolnov. 

Facebook

Dodajmo še, da so vodna plovila, daljša od pet metrov v Sloveniji obdavčena, davek pa se odmerja tudi glede na dolžino plovila. Na upravo za pomorstvo in Finančno upravo RS (FURS) smo se zato obrnili z vprašanji o tej neskladnosti izmere dolžine.

Po podatkih iz vpisnika je bil 3. aprila 2024 opravljen pregled plovila, a tega niso opravili na upravi za pomorstvo. Plovila, daljša od 12 metrov namreč pregleda klasifikacijski zavod, nakar lastnik plovila ob registraciji upravi sam predloži dokumentacijo o osnovnem pregledu pooblaščenega klasifikacijskega zavoda, so nam pojasnili na Upravi za pomorstvo, kjer so na osnovi predloženih podatkov vpisali plovilo z dolžino 23,97 metra. 

Na vprašanje, ali Draganovićevo jahto zaradi tega neujemanja čaka morda nov pregled, pa so odgovorili, da se lahko podatki o dolžini plovil, ki so daljša od 12 metrov, spremenijo samo po meritvah pooblaščenega klasifikacijskega zavoda. Odgovor je torej ne.

Tudi FURS ne preverja sam točnosti podatkov v predloženih dokumentih. Podatke za davčno evidenco, ki je podlaga za odmero davka od vodnega plovila ter dodatnega davka od plovil, namreč pridobiva iz uradne evidence uprave za pomorstvo za plovila po morju ter iz podatkov, ki jih davčnemu organu predloži davčni zavezanec. Za njihovo točnost odgovarja prijavitelj sam.

»Če davčni zavezanec ne ravna v skladu z določbami 10. člena zakona o davku na vodna plovila – ZDVP, se lahko kaznuje z globo za prekršek, kot je določeno v 16. členu tega zakona,« so nam sporočili s Fursa.