Stranka županov Skupnost svoj dolgoročni cilj vidi v vodenju države. V prvi fazi bodo sicer stavili na povezovanje s sorodnimi listami. Novembra bodo predstavili program, ki bo izhodišče za odločitve o morebitnih sodelovanjih. Prihodnje leto se podajajo na volitve, katere, bo bolj jasno po programski konferenci, napoveduje predsednik Marko Funkl.

Politični projekt, ki ga snuje več županov, je tudi uradno zaživel. V preteklih dneh so v Idriji ustanovili politično stranko Skupnost - Zvezo list lokalnih skupnosti, je sporočil eden izmed pobudnikov projekta, župan Hrastnika Marko Funkl. Več podrobnosti o novonastali stranki bodo podali na sredini predstavitvi v Medvodah, je napovedal.

Podpora vladi Roberta Goloba je v času parlamentarnih počitnic padla, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Nekaj več kot polovica, 53,3 odstotkov, vprašanih namreč dela vlade ne podpira. Med strankami SDS še naprej ostaja vodilna, a je, tako kot Gibanje Svoboda, nekaj podpore izgubila, ob tem pa je narasel delež neopredeljenih.

Makroekonomski razgled na Slovenijo pred dobrim letom ni bil v povsem rožnatih barvah, a še vedno kar spodbuden: solidna gospodarska rast, naraščanje dobička gospodarskih družb, upadanje brezposelnosti in umirjanje inflacije. Videti je bilo tudi, da gremo po poti približevanja povprečju razvitosti Evropske unije. V prvi polovici letošnjega leta so začeli prevladovati temnejši odtenki barv – vladajoča koalicija, ki napoveduje drugi mandat, ima zaradi njih lahko kar nekaj več skrbi.

Kakšni bi lahko bili volilni učinki slabših gospodarskih kazalcev v prvem polletju? Kaže, da se bodo nadaljevali tudi do konca leta; nič dramatičnega, a ni kar tako, če smo se odrezali slabše od povprečja držav Evropske unije. Odvisno od tega, kako se bodo, med njimi je najpomembnejši opešana gospodarska rast, prevedli v naša občutja z življenjskimi razmerami.

Karl Erjavec, nekdanji minister in šef Desusa, zdaj pa predsednik stranke Zaupanje, je ob prazniku Marijinega vnebovzetja romal na Brezje. Tam je v najpomembnejšem svetišču slovenskih katoličanov poziral ob slavni podobi Marije Pomagaj slikarja Leopolda Layerja in se devici priporočil pred prihajajočimi preizkušnjami.

Edini človek, ki se ga Viktor Orban boji, je hrvaški Globus nedavno opisal madžarskega opozicijskega politika Petra Magyarja. Kar primeren opis. Orban je namreč v preteklosti pokazal, da se ne boji vplivnih svetovnih voditeljev, še manj bruseljskih birokratov, ki so mu resda lahko zapirali pipice, njegove oblasti na domačem Madžarskem pa nikakor niso ogrožali.

Vlado Miheljak, kolumnist, o večnem zmagovalcu volitev

S kakšno strategijo namerava SDS zmagati na prihodnjih parlamentarnih volitvah? Ker gre za stranko, ki se že več kot 30 let identificira s svojim voditeljem, bi se vprašanje moralo glasiti takole: Kako misli Janez Janša zmagati na volitvah in sestaviti vlado, če pa zadnje tedne počne vse, da mu to ne bo uspelo? Thompson, antikomunizem pred antifašizmom, brezpogojna podpora Izraelu so le tri točke, s katerimi vodja opozicije ne privablja razočaranih sredinskih volivcev, ampak jih kvečjemu odganja. Ker je Janša prebrisan politik, bi lahko pomislili, da je njegova predvolilna strategija sicer res zmaga na volitvah, ampak povolilno koalicijo bi spet sestavil levi blok. Šibko in nestabilno koalicijo, ki bi jo zatresla že prva afera, bi za ovinkom čakal Janša s svojo agendo in skušal ponoviti leto 2020 …

Do volitev nas loči več kot pol leta, strategi na levem političnem polu pa že razmišljajo o možni koaliciji z Vladimirjem Prebiličem in Anžetom Logarjem, če Levica izpade iz parlamenta. Pričakujejo, da prvak SDS Janez Janša po vsej verjetnosti (spet) ne bo dobil večine v državnem zboru za oblikovanje svoje vlade. Med govorom v Bovcu je Logarju očital, da je s svojim glasovanjem glede referenduma o obrambnih izdatkih preprečil jesenske predčasne volitve.

Avgustovska anketa inštituta Mediana za Delo kaže, da bi z 21,8 odstotka podpore zmago na volitvah slavila SDS, ki bi jo julija volilo 22,3 odstotka volivcev. Na drugem mestu je Gibanje Svoboda, ki ji je podpora zrasla z julijskih 14,2 odstotka na 18 odstotkov. Tako je bila ta mesec edina od parlamentarnih strank z boljšim rezultatom.

Izvoljeni poslanci zaradi ogorčenega političnega spopada bežijo iz države, njen voditelj za njimi pošilja policijo, grozi jim z zaporom ter odvzemom položaja. Prizorišče je Teksas, ubežniki več kot petdeset demokratskih poslancev v lokalnem parlamentu, srčika spora namera njihovih republikanskih kolegov, da s spreminjanjem volilnih okrožij zavzamejo pet sedežev v kongresu ZDA.

Vlada na področju popoplavne obnove po mnenju 65 odstotkov vprašanih dela slabo ali zelo slabo, kaže avgustovska raziskava Utrip družbe Raziskovalnega centra IJEK. Volitev v DZ bi se mogoče, verjetno ali zagotovo udeležilo 83,1 odstotka anketirancev. Po podpori na prvem mestu ostaja SDS z 21,5 odstotka, sledi Gibanje Svoboda s 16,2 odstotka.

Poslanec in podpredsednik NSI Jernej Vrtovec je ob 25-letnici stranke napovedal svojo kandidaturo za predsednika stranke na kongresu 13. septembra. Ob tem mu je svojo podporo izrekel tudi podpredsednik in vodja poslanske skupine Jernej Cigler Kralj, ki se sam ne bo potegoval za vodilni položaj.

Večina predsednikov vlad so novinarske tarče, v katere najraje streljamo, a so tudi najbolj izpostavljeni, vsaka njihova beseda, vsak ukrep lahko vpliva na naše življenje in delo. Robert Golob je prav gotovo ena »primernejših« tarč za streljanje in tako tudi ena pogosteje zadetih tarč, seveda poleg Janeza Janše, nanj streljamo, kadar je in kadar ni na oblasti.

Podpora vladi Roberta Goloba se je od junija še nekoliko okrepila, in sicer znaša 34,6 odstotka, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Med strankami še naprej vodi opozicijska SDS, ki jo podpira 23,1 odstotka vprašanih, Svoboda se ji je približala s 17-odstotno podporo. Na vrhu priljubljenosti ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Razvpiti poslovnež Elon Musk je izgon iz vlade in (spletni) prepir z ameriškim predsednikom nadgradil v grožnjo o ustanavljanju nove stranke Amerika, s katero naj bi zamajal dvostrankarski politični sistem ZDA. Tretja stranka je vedno sveža in večno jalova ideja ameriškega političnega prostora. Poleg tega Muskova osebnost živčnega otroka z govorno motnjo ni ravno magnetno karizmatična. Toda milijarde dolarjev, ki jih ima na voljo, so v času nezadovoljstva mogočno orožje.

Anketa Vox populi za časnik Dnevnik je pokazala, da delo vlade kot uspešno ocenjuje 39,1 odstotka vprašanih, kar je največ po oktobru 2023. Na vrhu lestvice priljubljenosti ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Med strankami vodi SDS s 23,4 odstotka podpore, sledi Svoboda s 15,9 odstotka, obe z nekoliko nižjo podporo kot junija.

Referendumi so demokratično orodje, ki pa je v Sloveniji povsem zlorabljeno za politične spopade, pravi v intervjuju politologinja dr. Danica Fink-Hafner, ki je komentirala tudi obnašanje strank tistega »črnega« petka, ko so domala vse po vrsti dopustile in generirale kaos.

Julijska anketa inštituta Mediana za Delo kaže, da bi z 22,3 odstotka podpore zmago na volitvah slavila SDS (junija 21,5 odstotka), sledita Gibanje Svoboda s 14,2 odstotka (junija 18,1 odstotka) in SD s 7,8 odstotka podpore (junija pet odstotkov). Delo vlade kot negativno ocenjuje skoraj 49 odstotkov vprašanih, delo DZ pa okoli 40 odstotkov.