Skupina tridesetih vidnih državljanov na čelu z Dušanom Kebrom se je zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev odločila za pritožbo na ustavno sodišče. Razloge bodo predstavili na dopoldanski novinarski konferenci. Zaradi vpliva tujih obveščevalnih služb na volitve pa je ločeno pritožbo vložil tudi Darko Nikolovski.

Prvak SDS Janez Janša je na omrežju X že zapisal: "Če kdaj, potem je stranka SDS danes daleč najbolj pripravljena tako na omenjeni državni udar globoke države kot na eventuelne nove volitve."

Darko Nikolovski je na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo na izid državnozborskih volitev na podlagi 43. člena ustave, ki zagotavlja volilno pravico, saj meni, da obstaja sum, da mu je bila ta kršena. Ustavnemu sodišču med drugim predlaga, da razveljavi zapisnik o ugotovitvi izida volitev, do dokončne odločitve pa zadrži imenovanje vlade.

Jure Klobčar

Glasbenik Nikolovski je v današnji izjavi za medije ob vložitvi ustavne pritožbe na ustavno sodišče dejal, da jo vlaga kot volivec in ne kot neizvoljeni kandidat Gibanja Svoboda, čeprav ga je stranka pri tem podprla, za kar ji je hvaležen.

Kot je dejal, je celo življenje skozi umetnost, kulturo, aktivizem in politično aktivnost poskušal "Sloveniji dati nekaj sebe v upanju, da bo ta naša država zacvetela, kot bi morala". Namesto tega pa ugotavlja, da smo vedno znova soočeni z vse večjim primitivizmom in šovinizmom med izvoljenimi predstavniki ljudstva, "koalicija laži, če jo smem tako poimenovati, pa se namesto s pregonom tistih, ki so vplivali na naše volitve, ukvarja s tem, da bi preganjala organe pregona, ki so zaznali ta kazniva dejanja," je dodal.

Prepričan je, da vprašanje tujega vplivanja na volitve "ni vprašanje levih ali desnih, to je vprašanje prihodnosti Slovenije". "Mislim, da je ustavno sodišče edino, ki lahko reši ta vprašanja," meni.

Ustavnemu sodišču predlaga, da razveljavi zapisnik o ugotovitvi izida volitev, da razveljavi sklep o potrditvi mandatov poslancev in da do dokončne odločitve zadrži imenovanje predsednika vlade in vlade same.

Če bo ustavno sodišče potrdilo, da je prišlo do vplivanja na naše volitve od zunaj, "je to stvar, zaradi katere bi morali vsi biti na ulicah," je dejal ob vložitvi.

Nikolovskega sta ob vložitvi podprli tudi poslanki Svobode Lucija Tacer in Tereza Novak. Ob tem sta zatrdili, da v Svobodi ne izpodbijajo izvedbe volitev in zaupajo v institucije in državno volilno komisijo, volilni proces pa je po mnenju Svobode potekal pravilno. V stranki so bili namreč kritični do SDS, ki je vlagala pritožbe na delo volilnih organov in poskušala izpodbijati izid zlasti predčasnega glasovanja.

Jure Klobčar

"V aferi Black Cube pa govorimo o širšem vprašanju, govorimo o vpletanju tujih interesov v slovensko suvereno odločanje o prihodnosti svoje države in dejansko poskusih ali celo, v primeru, da bo ugotovljena kršitev, vplivanju na voljo volivk in volivcev na ta način, da niso bili svobodni pri odločanju," je pojasnila Tacer.

Novak pa je dejala, da je vmešavanje izraelskih paraobveščevalnih služb v slovenske volitve "napad na suverenost Slovenije in napad na demokracijo". "Poslanke in poslanci nimamo mandata zato, da se ga oklepamo, ampak zato, da naredimo tisto, kar je prav za volivke in volivce in zaradi tega podpiramo to, da ustavno sodišče preveri, ali je vse, kar se je dogajalo pred volitvami, v skladu s slovensko ustavo in to je tudi naš namen," je pojasnila.

Pritožbo vložilo tudi 30 vidnih državljanov, 

Skupina državljanov na čelu z Dušanom Kebrom je pritožbo na ustavno sodišče zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev vložila, saj ocenjuje, da je bilo v volilni proces "poseženo na način, ki ga demokratična država ne sme spregledati". Zaupanje v svobodne volitve pa je pogoj za legitimnost demokratične oblasti, menijo.

Jure Klobčar

"Volitve niso samo tehnično dejanje oddaje in štetja glasov. So celoten proces, v katerem mora biti volivcem zagotovljeno, da voljo oblikujejo svobodno, brez prikritih pritiskov, nezakonitih metod in nedovoljenega vplivanja. Zato za presojo svobodnih volitev ni pomembno le, ali so bili glasovi pravilno prešteti, temveč tudi, ali so bili pogoji za oblikovanje volilne volje pošteni in zaščiteni," je v sporočilu za javnost poudarila skupina državljanov.

Menijo namreč, da javno znane okoliščine in izjave najvišjih državnih organov kažejo na "možnost organiziranega in prikritega tujega vplivanja na volilni proces". Pri tem pa so poudarili, da vprašanje prikritega tujega vplivanja na volitve ne sme ostati samo predmet političnih razprav, medijskih komentarjev ali predkazenskih postopkov. "Gre tudi za ustavnopravno vprašanje, ali je bila volilna pravica državljank in državljanov dejansko zavarovana," so navedli.

"Če bi se izkazalo, da je bilo oblikovanje volilne volje sistematično prizadeto s prikritim tujim vplivanjem, bi moralo ustavno sodišče presoditi, ali so bile volitve še vedno svobodne v ustavnem pomenu te besede. Če pa se bo izkazalo, da je bil volilni proces prizadet do te mere, da ni več mogoče govoriti o svobodnih volitvah, mora država imeti pravni odgovor na ta položaj," so še opozorili.

Skupina skoraj 30 vidnih državljanov, ki pričakujejo, da bo ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno, sicer ne zatrjuje, da morajo ustavni pravniki ugotavljati kazensko odgovornost posameznikov, saj je to naloga policije, tožilstva in rednih sodišč. Prav tako ne zatrjujejo, da so vsa dejstva že dokončno ugotovljena, so dodali v sporočilu, svoje razloge pa bodo dodatno pojasnili na novinarski konferenci.

Jure Klobčar

Zadnji del volilne kampanje pred marčnimi parlamentarnimi volitvami je močno zaznamovala anonimna objava na skrivaj posnetih pogovorov z vidnimi Slovenci, ki so jih zvabili na lažne poslovne sestanke. Način, kako je do tega prišlo, je soroden tistemu, ki se ga poslužuje zasebna tuja obveščevalna služba Black Cube, katere predstavniki so se mudili tudi v Sloveniji. Del politike in civilne družbe je zato ocenil, da je prišlo do tujega vpliva na marčne parlamentarne volitve.

Med podpisniki vložene pritožbe so poleg Kebra še Sanja Fidler, Vesna Vuk Godina, Spomenka Hribar, Matjaž Hanžek, Hajdeja Iglič, Polona Jamnik, Janez Jančar, Bogomir Kovač, Tamara Lah, Bojana Leskovar, Leon Magdalenc, Svetlana Makarovič, Janez Markeš, Vlado Miheljak, Vinko Möderndorfer, Boris A. Novak, Dragan Petrovec, Dušan Plut, Božo Repe, Rudi Rizman, Blaž Rozman, Svetlana Slapšak, Slavko Splichal, Darko Štrajn, Matej Šurc, Niko Toš, Boris Vezjak, Slavoj Žižek.