Če je s prejšnjim premierjem bila »hladno vojno«, kaj šele bo s sedanjim, katerega politiko je vseskozi ostro kritizirala. Prihodnje leto bodo namreč predsedniške volitve, na katerih se bo bržkone skušala predstaviti kot branik pred »janšizmom«.

Začelo se je s palestinsko zastavo, ki jo je predsednica države Nataša Pirc Musar dala izobesiti na pročelje predsedniške palače, potem ko so jo po izvolitvi četrte vlade Janeza Janše sneli z vladne palače.

Prejšnji teden je predsednica sprejela ministrsko ekipo in jo pozvala k sodelovanju, hkrati pa napovedala ostre kritike, če bo ugotovila, da so ogrožene človekove temeljne svoboščine. Na državni proslavi ob dnevu državnosti bosta govornika oba, saj so premierja dodali kot govorca kljub nestrinjanju urada predsednice republike.

Primož Lavre

Sodelovanje pod pogoji

Pred uradnim sprejemom vlade sta se vnovični premier Janez Janša in predsednica Nataša Pirc Musar pogovorila na štiri oči. Nato je predsednica vladi zaželela uspešno delo, saj služijo vsem ljudem, ne glede na razliko med njimi: »Naj bo to srečanje izhodišče za prihodnje konstruktivno, korektno in spoštljivo sodelovanje z vlado.«

Ob tem je dodala, da so spoštovanje ustave, pravne države, solidarnosti in odgovornosti do prihodnjih generacij univerzalna vrednost. Zato bo vedno opozorila, kadar bo ugotovila, da so ogroženi ustavni red in njegova načela, neodvisnost institucij ali človekove pravice in temeljne svoboščine.

»Ukinjanje ali 'integracija' neodvisnih institucij, omejevanje civilne družbe, poskusi nadzora nad posamezniki, onemogočanje sindikalne dejavnosti, omejevanje svobode medijev in morebitni poskusi spreminjanja javne RTV v državno so koraki, ki po mojem prepričanju ne vodijo v boljšo državo in zrelejšo družbo.

Prav tako bom vedno opozarjala na napade na sodno vejo oblasti ter na odločitve, ki bi slabile javno zdravstvo in javno šolstvo. Pozivam tudi oziroma prosim, da se izogibamo tako imenovanim omnibus zakonom oziroma svežnjem, ki združujejo več različnih področij, saj se je v praksi pokazalo, da to ustvarja več pravnih dilem in izzivov v odnosu do ustave kot tudi že veljavne zakonodaje,« je med drugim dejala predsednica.

S tem je dala vedeti, da nas čaka zelo turbulentno obdobje političnega sobivanja z Janšo, s katerim ni bila nikoli v dobrih odnosih. Spomnimo, kako je pred volitvami izrazila skrb zaradi prisluhov, ki so se takrat pojavili v javnosti, ter sumov vpletanja tujih obveščevalnih služb.

STA

»Prav tako pa najostreje obsojam izjave predsednika SDS, s katerimi želi vnaprej zasejati dvom o legitimnosti in zakonitosti volitev ter volilnih rezultatov,« je še dodala. Čeprav je pred volitvami obljubljala, da bo mandat za sestavo vlade podelila tistemu, ki bo v državnem zboru imel podporo najmanj 46 poslancev, se to ni zgodilo.

Konec marca, po volitvah, preden je bil sklican nov državni zbor, je dejala, da si ne želi, da bi vlado sestavljal posameznik, »ki je s tujimi akterji skušal vplivati na slovenske volitve«. Zato je apelirala na vse ustrezne institucije, na organe pregona, da se ta zgodba (afera Black Cube) čim prej razčisti.

Do mandatarstva mimo predsednice

Tudi potem ko je bilo jasno, da relativnemu zmagovalcu volitev, takratnemu premierju Robertu Golobu, ne bo uspelo sestaviti vlade, mandata ni zaupala Janši, saj se je ta sprenevedal, da SDS ne sestavlja vlade, vendar pa so pripravljeni na vse scenarije, med katerimi je omenil tudi tega, da sestavi vlado.

»Nekdo zagotovo zavaja,« je dejala predsednica, ko iz pogovorov s predstavniki poslanskih skupin ni mogla zvedeti, kdo ima večino. Takrat je državni zbor že izvolil predsednika Zorana Stevanovića, sicer predsednika stranke Resnica, izvolila pa ga je desnosredinska koalicija, ki se je tudi dogovarjala za sestavo vlade.

Robert Balen

Teden dni pred glasovanjem o mandatarju se je sestala z obema akterjema, Janšo in Golobom, ter jima predlagala skupno vlado, ki bi jo vodila izmenično. Golob je (šele) takrat omenil možnost tehničnega mandatarja, ki bi ga predlagala predsednica, podprli pa bi ga tudi v njegovi Svobodi, a seveda Janša tega predloga ni sprejel, ker je imel svojo koalicijo že sestavljeno. Le nekaj dni pozneje ga je za mandatarja predlagala skupina 48 poslancev iz vrst SDS, trojčka NSI-SLS-Fokus, Demokratov in Resnice.

Po Janševi izvolitvi za mandatarja je bila zaskrbljena zaradi napovedanih sprememb, povezanih z RTV Slovenija in Komisijo za preprečevanje korupcije, ter neposrednega spopada s sindikati.

A napetosti ni hotela poglabljati, saj ni potrdila Golobove obtožbe, da naj bi Janša na seji sveta za nacionalno varnost odkrito grozil nekaterim prisotnim, »vključno z mano, da me bo poslal na Dob«.

Po naših virih naj bi Janša omenil nov zapor Dobrunje, vendar je pozneje zanikal, da bi komurkoli grozil z zaporom. »Nisem slišala tega, kar je rekel predsednik vlade Golob. V žaru politične zagretosti besede vsak malce drugače razume. Meni osebno pa ni grozil nihče,« je izjavila predsednica Pirc Musarjeva.

Marko Vavpotič

Na sprejemu vlade se ji je premier Janša zahvalil za ponujeno roko sodelovanja, posebej za predloge in priporočila njenih forumov, ki jih je spremljal. Zlasti je pohvalil njeno zanimanje za problem demografije, kateremu je njegova vlada posvetila celo ministrstvo.

Skupne točke imata na področju obrambe, kjer se oba zavzemata za spoštovanje zavez Natu, prav tako se oba zavzemata za širitev EU, različna ostajata pa glede odnosa do Izraela in Palestine, kjer Nataša Pirc Musar še naprej obsoja »genocid v Palestini«, Janša pa nasprotuje »aktivistični zunanji politiki«, kar je treba razumeti zlasti v kontekstu dogajanja na Bližnjem vzhodu in odnosa do ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa.

Hladna vojna z Golobom

Glede na to, da je bila predsednica države pogosto na bojni nogi s prejšnjim premierjem Golobom, je težko pričakovati, da bo njeno politično sožitje z Janšo mirnejše. Golobove vlade sicer ni sprejela tako kot Janševe, saj je bila ta izvoljena pol leta pred njeno izvolitvijo, zato jo je sprejel takratni predsednik Borut Pahor.

Golob in Pirc Musarjeva pa sta se neformalno srečala takoj po njeni izvolitvi, nato pa še kmalu po nastopu njene funkcije, 12. januarja 2023. Takrat sta si obljubila, da se bosta večkrat redno srečevala in tvorno sodelovala tako pri domačih zadevah kot pri usklajevanju mednarodnih aktivnosti v dobro Slovenije.

Odnosi med njima pa so se ohladili potem, ko je Pirc Musarjeva za svojo svetovalko povabila Tatjano Bobnar, ki je ob odstopu s položaja notranje ministrice Goloba obtožila političnih pritiskov nanjo ter ga kazensko ovadila na policijo, tožilstvo in KPK. Po naših informacijah naj bi o svojem vabilu Bobnarjevi predhodno obvestila Goloba, ta pa naj bi jo prosil, naj tega ne stori, in da bo to prineslo težave.

Robert Balen

Posledica tega je bila, da se Golob ni več hotel srečavati s Pirc Musarjevo oziroma sta se srečevala zelo redko. Prav tako naj bi po naših virih Golob prepovedal svojim ministrom, da se odzivajo na njena vabila.

Tako tudi ni nihče med njimi nastopal na predsedničinih forumih, izjema je Danijel Bešič Loredan, ki je kot takratni zdravstveni minister nastopil na njenem prvem forumu, pa še ta se je pozneje na premierjevo željo poslovil, sicer iz drugih razlogov.

Predsednica je bila tudi večkrat kritična do Golobove vlade, pa tudi do njega kot premierja. Ko so jo novinarji N1 spraševali, ali bi moral kot premier odstopiti, če bi KPK ugotovila kršitev integritete v zadevi Bobnar (kar se je pozneje tudi zgodilo), je odgovorila: »Če mene vprašate, da, bom iskrena. Kako se bo odločil, pa ne vem.«

Primož Lavre

Golob je pozneje zavrnil odstop in odločitev KPK izpodbija na upravnem sodišču, ki o zadevi še ni odločilo. KPK je sicer edina institucija, ki jo postavlja predsednik oziroma predsednica države, vlada in parlament na to nimata vpliva.

Pomenljiva je tudi njena izjava februarja letos za Radio Slovenija, tik pred začetkom uradne volilne kampanje, da večkrat sliši komentar, da sta predsednik Gibanja Svoboda in predsednik SDS v načinu svojega delovanja postala tako rekoč enaka, pri čemer sama ugotavlja, »da to ni daleč od resnice«. Ta podobni način delovanja se po njenih besedah »vidi pri odnosu do medijev in neodvisnih državnih institucij«.

Maščevanje pri veleposlanikih

Posledica »hladne vojne« med takratnim premierjem in predsednico je bilo tudi dolgotrajno iskanje novega guvernerja Banke Slovenije in varuhinje človekovih pravic. Takratna koalicija se s predsednico več kot eno leto ni mogla uskladiti glede kandidatov. Ko je predsednica za guvernerja predlagala nekdanjega premierja Toneta Ropa, ta ni dobil dovolj glasov v državnem zboru, saj je Svoboda na tem položaju želela svojo državno sekretarko na finančnem ministrstvu Sašo Jazbec, ki pa ji je nasprotovala Pirc Musarjeva.

Na koncu so se uskladili za Primoža Dolenca, ki je bil kot namestnik oziroma začasni guverner vseskozi v igri. Pri varuhinji, kjer je predsednica potrebovala tudi podporo vsaj ene od opozicijskih strank (potrebna je namreč dvotretjinska večina), je na koncu dobila »zeleno luč« za Simono Drenik Bavdek.

bobo

Pri imenovanju ustavnih sodnikov ni bilo velikih težav. Izjema je bil kandidat Ciril Keršmanc, ki ga je najprej Pirc Musarjeva predlagala, nato pa zaradi nasprotovanja SD in Levice umaknila ter v postopek vrnila Barbaro Kresal, ki je bila zatem tudi izvoljena za ustavno sodnico.

Z novo Janševo koalicijo se bo morala usklajevati le pri kandidatu ali kandidatki, ki bo nasledil ustavno sodnico Katjo Šugman Stubbs, ki se ji mandat izteče decembra prihodnje leto (ko se izteče mandat tudi predsednici države).

Tudi pri zunanji politiki Pirc Musarjeva in Golob nista bila povsem usklajena. Denimo, ko je mimo vlade na obisk v Slovenijo povabila kitajskega predsednika Ši Džinpinga in bila deležna številnih kritik. Na koncu se je maščevala tako, da je tik pred koncem mandata Golobove vlade zavrnila štiri predlagane kandidate za veleposlanike.

Primož Lavre

Trije so se umaknili sami (Aleksander Jevšek in Ivana Nedižavec Korada sta odstopila od kandidature, Iztok Mirošič je ostal veleposlanik v ZDA in se je odpovedal Rimu), Ksenije Škrilec, ki jo je vlada imenovala za veleposlanico v Zagrebu, pa ni potrdila.

Podobne ali še hujše težave pri imenovanju veleposlanikov utegne imeti tudi sedanja Janševa vlada. Sploh ker so naslednje leto volitve in se bo pri prepričevanju levosredinskih volivcev, ki so morda nekateri nad njo tudi razočarani, morala zelo potruditi z antijanšistično politiko.

Konkurenca na predsedniških volitvah

Po drugi strani pa ne more računati na podporo Svobode, zlasti če bo Golob ostal v politiki in je po nekaterih virih prepričan, da je del volivcev izgubil tudi zaradi nekaterih izjav in potez Pirc Musarjeve. Celo njena prijateljica Urška Klakočar Zupančič, nekdanja predsednica državnega zbora, jo je kritizirala zaradi sprejema Janševe vlade.

»V 30. letih prejšnjega stoletja je obstajal človek, ki bi lahko ustavil Hitlerja. Nemški predsednik Paul von Hindenburg je Hitlerja preziral, vendar ga je sprejel k sebi, se z njim rokoval, mu verjetno rekel, da revanšizem ni pravi odgovor, in ga na koncu imenoval za premiera. Sledila je katastrofa svetovnih razsežnosti,« je Klakočar Zupančičeva zapisala na Facebooku.

Sašo Radej

»Obstajajo ljudje, s katerimi se lahko ne strinjaš. In obstajajo ljudje, s katerimi ne smeš sodelovati, ker njihove ideje spodkopavajo temelje demokracije, pravne države, človekovih pravic in tudi človečnosti. Prava preizkušnja značaja ni v tem, komu nasprotuješ, ampak komu si pripravljen reči ne – tudi takrat, ko bi ti sodelovanje koristilo.«

Če bo Urška Klakočar Zupančič kandidirala za predsednico, bo za Natašo Pirc Musar velika konkurentka – predvsem z levega dela. Po drugi strani pa po naših informacijah zmerni sredinski del nagovarja nekdanjega premierja, zdaj dekana ljubljanske pravne fakultete Mira Cerarja, ki bi ga lahko v drugem krogu, če bi se vanj uvrstil, podprli tudi desnosredinski volivci. Vsekakor bo leto, ki je pred nami, zelo zanimivo in turbulentno.

Nekdanji politiki o političnem sožitju predsednice in premierja

Po mnenju Bogdana Biščaka bo skupno mandatno obdobje predsednice Nataše Pirc Musar in predsednika vlade Janeza Janše konfliktno: »Povedala je svoje mnenje glede Izraela in glede interventnega zakona, težko bo molčala. Janša pa tudi ne presliši, če ga kdo omenja.« Zaradi tega bo tudi v večji prednosti na predsedniških volitvah, kot bi bila v primeru, če bi vlado še naprej vodil Robert Golob.

Odvisno bo tudi od tega, kdo bodo njeni protikandidati, desnega bo lahko premagala, je prepričan Biščak. Kakšni pa bodo njeni nadaljnji odnosi z Golobom? Biščak dvomi, da bosta sploh v stiku. Svoboda je sicer napovedala oblikovanje vlade v senci, ki jo bo skoraj zagotovo vodil Golob. V tem primeru bo zelo verjetno ostal v politiki, ni pa nujno, da v poslanskih klopeh, še meni Biščak.

Robert Balen

»Največja bojazen Nataše Pirc Musar je, da se bo prihodnje leto na predsedniških volitvah na levi sredini pojavil še kakšen močan kandidat, zato bo storila vse, da bi bila edina kandidatka, po možnosti s podporo levega bloka in stricev iz ozadja. V tem pogledu pričakujem, da bo njen odnos do Janševe vlade izrazito negativen.

Če je pri Golobu kdaj gledala stran, bo zdaj iskala dlake v jajcu in bo s tem začela svojo predsedniško kampanjo,« pravi Matej Lahovnik. Meni, da bo svojo kampanjo gradila na nasprotovanju Janševi vladi, kar je pokazala takoj na začetku, ko je na svoji palači izobesila palestinsko zastavo, kmalu za tem, ko so jo sneli s pročelja vladne palače.

S podobnimi potezami pa po njegovih besedah lahko odvrne zmerne sredinske volivce, ki bi jih lahko prepričal kakšen zmernejši kandidat, ki bi ga lahko v drugem krogu, če bi se vanj uvrstil, podprli tudi desni volivci. Golob po njegovem ne bo več faktor v politiki, lahko pa še vedno zmeša štrene s svojim kandidatom.

Primož Lavre

Ko je kot predsednik vlade predlagal Marto Kos, jo je hitro umaknil, nato pa podprl Milana Brgleza, a izbrana je bila Kučanova kandidatka. Za Levico pa bo vprašanje, ali bo kot skrajno leva stranka podprla Natašo Pirc Musar glede na njeno preteklost in njenega moža.

Tudi Igor Lukšič meni, da bo razmerje med Pirc Musarjevo in Janšo bolj burno kot med njo in Golobom: »Svojo predvolilno kampanjo je začela z antijanšizmom, ker drugega nima kaj pokazati in to bo vseskozi počela. Ob sprejemu vlade je povedala, da se ne strinja s tem, kar naj bi počeli. Videli smo tudi vojno zastav.«

Njeni odnosi z Golobom pa po Lukšičevem mnenju ne bodo več relevantni, saj ta ni več predsednik vlade. Prepričan je, da si bo Pirc Musarjeva prizadevala za njegovo podporo vsaj v drugem krogu na predsedniških volitvah, vendar dvomi, da bi jo dobila, saj imata preveč neporavnanih računov.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.