V socializmu je bila »participacija« – za vsako zdravstveno storitev. V zdravstveno blagajno se je s tem nateklo več denarja, povrh pa so oblasti ljudem dale vedeti, da zdravstvo ni zastonj. Ne splača se jim hoditi kar tako in kar naprej k zdravniku, naj se primejo za denarnico.

Po izteku mandata v evropskem parlamentu se je upokojila. Prepričana je, da se vanj ne bo več vrnila. V stranki je dejavna le še na lokalni ravni. Sicer pa ji tudi v pokoju dela ne zmanjka. Ima lepe spomine na svojo politično kariero, ki jih bo objavila v knjigi.

Raziskava javnega mnenja Valicona za Siol kaže, da razmerje med SDS in Gibanjem Svoboda ostaja razmeroma stabilno. Med manjšimi strankami pa se nakazujejo pomembni premiki. V parlament bi se uvrstile še SD, Demokrati, Levica, Resni.ca, NSi in Vesna, kaže raziskava. Na vrhu lestvice ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Stranka Resnica, ki jo vodi Zoran Stevanović iz Kranja, v javnomnenjskih anketah zelo pogosto dosega uvrstitev v državni zbor. V zadnji anketi Mediane bi jo obkrožilo 3,8 odstotka anketirancev, marca je dosegla celo 4,9 odstotka. Po drugi strani pa so ji vstop v parlament ankete kazale že leta 2022, a se na koncu ni uvrstila vanj.

Do rednih državnozborskih volitev nas loči le še devet ali deset mesecev. Bolj ko vstopamo v predvolilno obdobje, bolj se slovenski politični prostor polarizira, kar pomeni, da se bodo morale manjše stranke zelo potruditi za (vnovični) preboj v državni zbor.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za včerajšnjo oddajo Studio ob 17h na Radiu Slovenija povedala, da povečani izdatki za obrambo, ki so nujni za kolektivno obrambo, nikakor ne smejo iti na škodo socialne države. Hkrati je pri tem ključna transparentnost, ki je po njenih besedah "ključ do tega, da nam bodo ljudje zaupali".

Prvi predsednik republike Milan Kučan leto dni pred parlamentarnimi volitvami opozarja, da je drobljenje levega političnega prostora zgolj z novimi obrazi in brez novih vsebin napaka. Prav tako meni, da samo na antijanšizmu ne bo mogoče dobiti volitev, je povedal v danes objavljenem pogovoru za časnik Delo.

Za politične akterje je odločitev Vladimirja Prebiliča, da se na volitve v DZ poda z lastno stranko, povečini pričakovana. Možnostim sodelovanja vrat ne zapirajo, a želijo informacije o programu. Premier Robert Golob je ob tem Prebiliču izrekel dobrodošlico na političnem prizorišču, Vesna pa pričakuje, da bo vrnil mandat evropskega poslanca.

Po političnem preobratu v NSI je vse manj možnosti za sredinski blok, ki bi ga sestavljali stranka Vladimirja Prebiliča, NSI in Demokrati Anžeta Logarja. Prebilič je na tiskovni konferenci, na kateri je napovedal nastop na državnozborskih volitvah z novo stranko, omenil, da se mora NSI najprej konsolidirati, nato bodo videli, ali lahko z njo sodelujejo.

Evropski poslanec in nekdanji kočevsku župan Vladimir Prebilič je napovedal vstop v domačo politiko s svojo stranko. Ta bo ustanovljena 18. oktobra na kongresu, tedaj naj bi predstavil tudi ekipo in program. O povezovanju s strankami je povedal, da se s stranko SDS zaradi politike Janeza Janše noče povezovati.

Podpora vladi Roberta Goloba se je nekoliko okrepila, in sicer znaša 32,5 odstotka, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Med strankami še naprej vodi opozicijska SDS, ki jo podpira 23,6 odstotka vprašanih, maja 21,4 odstotka, Svobodo pa 15,2 odstotka, maja 17,8 odstotka. Na vrhu priljubljenosti je predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Po neuspešnem dogovarjanju parlamentarnih strank za uvedbo preferenčnega glasovanja v proporcionalnem volilnem sistemu sta se nekdanja ustavna sodnika dr. Peter Jambrek in dr. Ciril Ribičič zavzela za kombinirani volilni sistem, po katerem bi 44 poslancev izvolili neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu, preostalih 44 pa še naprej po proporcionalnem sistemu.

Ali res nastaja tretji blok kot politična alternativa Golobu in Janši? Bi lahko novo koalicijo sestavljali Vladimir Prebilič, Anže Logar, Matjaž Han in Matej Tonin? Tete iz ospredja: kdo vse danes vleče poteze na slovenski politični šahovnici? Teme, ki jih v novi epizodi Reporter podkasta obdelata odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in Ljerka Bizilj, nekdanja novinarka, urednica in tudi direktorica TV Slovenija.

Anketa Mediane za Delo danes ugotavlja, da prihod stranke Demokrati Anžeta Logarja in ustanovitev stranke Vladimirja Prebiliča ne bi bistveno zamajali podpore stranki SDS in stranki Gibanje Svoboda. Prva glede na rezultate Delovega Barometra uživa 21,5-odstotno podporo, Gibanje Svoboda pa podpira 18,1 odstotka anketirancev.

Dolgoletni krščanski demokrat in član izvršilnega odbora NSI Janez Pogorelec je znan po svojih kritikah prvaka SDS Janeza Janše. Meni, da zaradi Janševe radikalne politike desnica ne more zmagati na volitvah in sestaviti vlade.

Nastaja politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši, nekakšen tretji politični blok, ki bi po naslednjih volitvah skušal sestaviti koalicijo dveh levo- in dveh desnosredinskih strank.

Evropski poslanec Vladimir Prebilič naj bi se po naših virih odločil za nastop na državnozborskih volitvah. Svojo odločitev naj bi javno obelodanil na tiskovni konferenci v ponedeljek, 23. junija, dva dni pred dnevom državnosti. Na volitvah naj bi nastopil s svojo stranko, ki mu jo bodo pomagali vzpostaviti nekdanji člani Gibanja Svoboda.

Novi predsednik Južne Koreje Lee Jae-myung je po izvolitvi danes že prevzel položaj in obljubil, da bo pomiril delitve v globoko razdeljeni državi. Ponudil je tudi roko Severni Koreji - ob odvračanju jedrske grožnje se bo Seul v iskanju miru na Korejskem polotoku obenem posvetil dialogu s Pjongjangom, je zagotovil.

Zmagovalec drugega kroga predsedniških volitev na Poljskem je konservativec Karol Nawrocki. V tesni tekmi so mu volivci glede na davi objavljene uradne izide namenili 50,89 odstotka glasov, njegovemu tekmecu, županu Varšave Rafalu Trzaskowskemu pa 49,11 odstotka.

Ali bo prihodnjo vlado vodil Janez Janša ali Robert Golob ali kdo tretji, ni odvisno zgolj od zmage na volitvah, ampak od tega, kateri politični pol bo dosegel večino v državnem zboru. Zato bo najpomembnejše, katerim manjšim strankam bo uspelo prebiti volilni prag. Na zadnjih volitvah je zunaj parlamenta ostalo 16 strankarskih list, skoraj vsak četrti glas je končal v košu za smeti.