Podpora vladi Roberta Goloba se je rahlo okrepila in znaša 32,3 odstotka, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Med strankami ima največjo podporo SDS, če bi bile volitve danes, bi jo podprlo 19,8 odstotka vprašanih, Gibanje Svoboda pa 14,2 odstotka. Na vrhu lestvice priljubljenosti politikov je predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Oprostilna sodba v Celju na veliki petek ne bi mogla imeti večje sporočilnosti. Obtoženi Janez Janša, ki je svojo politično kariero zgradil tudi na predpostavki večne krivice, za katero je odgovorno slovensko »krivosodje«, je ostal brez obsodbe. In skoraj brez besed. Kaj ta sodni epilog pomeni za teorijo zarote – to volivci SDS nekritično sprejemajo od svojega idola, kajti Janša navkljub drugačnim pričakovanjem ni bil obsojen? Ali je izgubil priložnost, da bi postal mučenik trde desnice? Bi se to spremenilo, če višje sodišče ugodi pritožbi tožilstva in zadevo Trenta razveljavi oziroma vrne v ponovno sojenje?

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal začetek nekaj velikega, naslednje leto je ustanovil Platformo sodelovanja, lani pa napovedal, da se bo potegoval za vrh SDS, na koncu je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentira aktualno politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister. S predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem smo se pogovarjali tudi v Reporterjevem podkastu o politiki, ki ga lahko spremljate tudi na TV Veseljak in Aktual TV.

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal nekaj velikega. Naslednje leto je ustanovil Platformo Sodelovanja, lani je napovedal, da se bo potegoval za vodenje SDS, na koncu pa je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentiral zunanjo politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister – to je le nekaj iztočnic za pogovor z Anžetom Logarjem, predsednikom stranke Demokrati, s katerim je v novi epizodi Reporter podkasta spregovoril novinar Igor Kršinar.

Tokratna anketa Vox populi za časnik Dnevnik je pokazala skorajšnje izenačenje levice in desnice, če bi bile volitve prihodnjo nedeljo. Manj je neopredeljenih volivcev, preboj v DZ bi uspel tudi stranki Demokrati Anžeta Logarja. Medtem je podpora vladi nekoliko narasla, še vedno pa skoraj 60 odstotkov vprašanih meni, da je njeno delo neuspešno.

Parlamentarne volitve 24. aprila 2022 so bile za slovenske razmere res posebne, v marsičem tudi »izredne«. Doslej namreč še nobena stranka, niti Drnovškova LDS v najboljših letih, ni presegla praga 40 poslanskih mandatov. Gibanju Svoboda, njegov zaščitni znak je bil in je še vedno Robert Golob, pa je to uspelo. Tudi zato so prva povolilna pogajanja spomladi 2022 prinesla precej pričakovanj, med drugim celo idejo o veliki koaliciji med zmagovitimi svobodnjaki in krščanskimi demokrati (NSI), ki so prišli na solidno tretje mesto.

Sem politik, a se še do zdaj s tem nisem povsem sprijaznil, pravi v pogovoru finančni minister Klemen Boštjančič. »Nekaterih navad in ravnanj, ki jih pričakujejo drugi ljudje pa tudi mediji od politikov, ne bom počel. V politiki je opurtunizem mainstream, in temu se ne mislim prilagoditi.« Kot podpredsednik stranke in vlade bo šel na volitve in skušal čim bolj na glas zagovarjati vse to, kar je narejeno v tem mandatu. »Ne obljube, dejanja so tista, ki štejejo. V teh treh letih je bilo glede reform narejenega več kot prej v dvajsetih letih. Najbolj glasni glede reform so prav tisti, ki v več mandatih niso zmogli niti ene resne reforme.« Dopustoval bo na lastne stroške.

Saj v resnici ne gre za izjemne pokojnine, »izrojeno« kulturno elito, »prvorazredne«, za privilegirance. Tega SDS niti ne skriva. Glas PROTI bo glas proti Golobovi vladi. Še ena etapa merjenja politične moči do parlamentarnih volitev prihodnje leto. Janša si želi, da bi bil to »referendum o vodi« Golobove vlade, da bi imel podoben rušilni učinek, kot ga je imel referendum Nike Kovač leta 2021 proti njegovi tretji vladi. Volilno telo največje opozicijske stranke so mobilizirali že pri zbiranju podpisov za razpis referenduma (več kot 47 tisoč) in je že na visokih obratih.

V Estoniji so sprejeli ustavno spremembo, s katero so državljanom tretjih držav, ki prebivajo v Estoniji, odvzeli pravico do glasovanja na lokalnih volitvah. Spremembo ustave, ki vpliva predvsem na rusko manjšino v državi, je v sredo podpisal estonski predsednik Alar Karis, s čimer je stopila v veljavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na kandidatno listo za novega predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so se uvrstili trije kandidati: Dušan Kaplan, David Švarc in Andrej Zorko. V zvezi bodo o tem, kateri med njimi bo nasledil sedanjo predsednico Lidijo Jerkič, ki se s položaja umika predčasno, odločali na volilnem kongresu, ki bo 29. maja, so povedali za STA.

NSi drugi del današnje programske konference v Celju, kjer so obravnavali šolstvo, namenja pripravam na naslednje državnozborske volitve. Kot je povedal predsednik stranke Matej Tonin, se nanje pripravljajo resno, tako v kadrovskem kot v vsebinskem smislu. Zadovoljen je, da jim je uspelo pripraviti seznam 117 evidentiranih kandidatov.

Državna sodnica Susan Crawford je v torek zmagala na volitvah za članico vrhovnega sodišča ameriške zvezne države Wisconsin, poročajo ameriški mediji. Crawford je porazila konservativnega kandidata Brada Schimela, ki sta ga v medijsko odmevni volilni tekmi podprla predsednik ZDA Donald Trump in milijarder Elon Musk.

Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec, o možnostih Janeza Janše, da znova sestavi vlado

Ostanejo zdravstvo, stanovanja, pokojnine. To troje. Treba jih je primerno polikati, zloščiti, okrancljati …, da bo prijetno z njimi pred volivce in da ne bo zmede.

V novem Reporterju pišemo o scenarijih za Prebiličev nastop na volitvah in zakaj Zoran Janković nad tem ne bi bil navdušen.

Največja opozicijska stranka se aktivno pripravlja na volilno kampanjo. Prejšnji teden so sporočili, da so predčasno zbrali podpise za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Do srede so zbrali več kot 47 tisoč podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo najmanj 40 tisoč.

Podpora vladi se je nekoliko okrepila, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Podporo ji je izreklo 30,8 odstotka vprašanih. SDS je podporo izrazilo 21 odstotkov in še vedno ostaja stranka, ki bi jo podprlo največ volivcev. Sledi Gibanje Svoboda s 15,2 odstotka. Robert Golob na lestvici priljubljenosti politikov ostaja na 20. mestu.

»Strici iz ozadja« levice tokrat ne bodo stavili na nove obraze, ampak pripravljajo načrt za nastop evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča na državnozborskih volitvah. Možnost sta predvsem dve: po prvi bi nastopil s svojo stranko, po drugi pa kot skupni mandatarski kandidat več strank, pri čemer pa se lahko zaplete. Podprli naj bi ga tudi nekateri župani in izobčenci Roberta Goloba. Bo Prebilič rešil levo sredino pred morebitno četrto Janševo vlado?

Na Slovenskem ni lepšega kot biti športni novinar! Kako blagodejno za dušo in zdravje! Domala vsak dan se lahko ukvarja s pozitivnimi zgodbami, negativnih je, vsaj doma, malo, polno je uspehov, Slovenija je na vrhu sveta!

Tudi v tokratni anketi Vox populi za časnik Dnevnik se je pokazalo, da podpora strankam stagnira, na prvem mestu s 24,1 odstotka ostaja SDS, sledi Gibanje Svoboda s 16,6 odstotka. Se je pa tokrat nekoliko zvišala ocena dela vlade. Kot uspešno jo je ocenilo 34,7 odstotka vprašanih, prejšnji mesec pa 31,6 odstotka.