Dobro leto pred parlamentarnimi volitvami smo priča političnemu spopadu na nož do zadnjega upokojenca. Po zadnjih podatkih pokojninskega zavoda (ZPIZ) je upokojencev več kot 647 tisoč, državljanov z volilno pravico na zadnjih volitvah v Evropski parlament pa je bilo 1.689.602. Samo primerjava teh dveh številk pove vse, zakaj se slovenski politiki tako grebejo za volilne glasove upokojencev.

Tako kot v Italiji in Franciji imamo tudi v Nemčiji globoko razcepljeno družbo, znotraj tega pa gre za vzpon skrajno desnih ali levih političnih strank, ki so doslej živele na robu politične arene. To je jasno pokazal rezultat zadnjih predčasnih volitev.

Koalicija v prepoznavnih barvah bo očitno to pomlad zasedla berlinska ministrstva – Nemčiji bo znova zavladala črno- deča koalicija CDU/CSU in SPD, ki je državo vodila že štirikrat. V tem tisočletju je celo najpogostejša vladajoča koalicija, saj je krščanska demokratka Angela Merkel kar tri kabinete sestavila v zavezništvu s socialdemokrati.

V okviru preiskave skrajno desnega romunskega predsedniškega kandidata in zmagovalca razveljavljenega prvega kroga volitev Calina Georgescuja so policisti zasegli granate, več kosov orožja in streliva ter denar, je v četrtek sporočila romunska policija. Georgescuja je pred tem tožilstvo obtožilo zaradi lažnih izjav o financiranju volitev.

Podpora vladi ostaja nizka, podpira jo manj kot 29 odstotkov vprašanih, kaže anketa Mediane za POP TV. SDS ostaja stranka z največjo podporo, sledita ji Gibanje Svoboda in SD . Na vrhu lestvice priljubljenosti politikov je še naprej predsednica republike Nataša Pirc Musar, na drugem mestu je predsednik SD in minister za gospodarstvo Matjaž Han.

Na predčasnih volitvah v Nemčiji so se po neuradnih izidih v parlament uvrstile konservativna unija CDU/CSU, skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), socialdemokrati (SPD), Zeleni in Levica. Volilna udeležba je bila 82,5-odstotna, je razvidno iz podatkov nemške volilne komisije.

Čeprav so nekateri na levi sredini, med njimi tudi ekonomist Jože P. Damijan, že leto dni pred volitvami vrgli puško v koruzo in za naslednjega predsednika vlade razglasili prvaka SDS Janeza Janšo, pa aktualnega premierja Roberta Goloba še ne bi smeli povsem odpisati.

V Nemčiji je danes na predčasnih parlamentarnih volitvah slavila konservativna unija CDU/CSU, ki je glede na projekcije prejela 28,5 odstotka glasov. Na drugo mesto pa se je prvič zavihtela skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) z 20,5-odstotno podporo. Še vedno ni znano, koliko strank bo v parlamentu, saj pri dveh projekcije niso čisto jasne.

Prvaku Demokratov Anžetu Logarju je vendarle uspelo ustanoviti svojo poslansko skupino. Ne sicer z imenom stranke, kot si je želel, ampak bodo morali njegovi poslanci delovati v okviru poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Ključno vprašanje, ki se zastavlja pred Nemčijo pred volitvami 23. fabrarja, je, ali gre po isti poti kot Italija, Francija, Avstrija in ZDA, pa tudi večina bivših socialističnih držav, med drugim Poljska, Madžarska in Slovaška? Govorim o vstopu v vladavino, za katero je značilno obvladovanje ključnih institucij države, med drugim celotnega pravosodja, medijev in policije, s strani populistične in avtoritarne politične stranke.

Konec je. Trump že vlada, Janša še bo. Kontroverzni ekonomist, nekdanji minister Jože P. Damijan je prejšnji teden zbrane na pogovornem večeru ljubljanske SD dobesedno šokiral z najbolj »črno« politično napovedjo.

Februarska anketa Mediane za Delo kaže rast podpore SDS, ki bi jo volilo 23,7 odstotka vprašanih. Od prejšnjega merjenja javnega mnenja se je razkorak med SDS in Svobodo, ki je z 12,7 odstotka na drugem mestu, skoraj podvojil. Razlika med strankama je v tem mandatu doslej največja, poroča Delo. Več kot polovica negativno ocenjuje delo vlade.

Nemški kancler Olaf Scholz je v predvolilnem soočenju na javni televiziji posvaril pred "evropsko krizo", če bo njegov konzervativni tekmec Friedrich Merz, ki velja za favorita prihajajočih volitev, sprejel napovedane reforme migracijske zakonodaje. Slednji je sicer v burni razpravi Scholzu očital, da je izgubil stik z realnostjo.

Kosovski premier Albin Kurti se je po nedeljskih parlamentarnih volitvah razglasil za zmagovalca. Njegova stranka Samoopredelitev (LVV) je po večini preštetih glasov osvojila nekaj več kot 41 odstotkov glasov. S tem je sicer izgubila absolutno večino. Vseh deset sedežev, ki v parlamentu pripadajo srbski manjšini, je osvojila Srbska lista.

Zgodba se dogaja na Tržaškem kmalu po osamosvojitvi in daje vpogled v delovanje represivnih organov in ostanka SDV, pripoveduje o svojem drugem romanu dr. Miha Brejc. V njem piše o tem, kako je delovalo udbovsko omrežje in kako so se znotraj njega znašli ljudje, se nanj odzivali, kakšne moralne dileme so imeli.

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump bi bil obsojen v zvezi s spodkopavanjem izida predsedniških volitev 2020, če ne bi bil lani znova izvoljen na položaj, ocenjuje posebni tožilec Jack Smith v poročilu, del katerega je ministrstvo za pravosodje danes poslalo kongresu. Trump je v odzivu Smitha označil za motenega, ugotovitve pa za lažne.

Najvišjo podporo med strankami z 20,4 odstotka ohranja SDS, s 14,4 odstotka sledi Svoboda, krepi pa se delež neopredeljenih med anketiranimi, ki je presegel tretjino, kaže anketa Mediane za Delo. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je znižala ocena dela vlade, premier Robert Golob pa je na lestvici priljubljenosti politikov zdrsnil na zadnje mesto.

Kanadčani imajo srečo v nesreči. V času hude vladne krize, ko je država ostala brez političnega vrha in čaka na nove volitve, z juga prihajajo zagotovila, da si jih ne bodo prisvojili z vojaško silo, ampak »le« z ekonomsko močjo. Prihajajoči predsednik ZDA je s svojim rovarjenjem pospešil odhod liberalnega kanadskega premierja Justina Trudeauja, a pritiski povzročajo težave tudi konservativni opoziciji.

Hrvaška predsedniška kandidata Zoran Milanović in Dragan Primorac v torek zvečer med prvim in edinim televizijskim soočenjem pred drugim krogom volitev nista varčevala z medsebojnimi žaljivkami in obtožbami. Milanović je za Primorca dejal, da je analfabet in v lasti Andreja Plenkovića, Primorac pa ga je obtožil laganja in proruskih stališč.

Podpora nemškim socialdemokratom (SPD) je pred februarskimi parlamentarnimi volitvami nekoliko upadla. Sodeč po prvi večji letošnji javnomnenjski raziskavi bi SPD na volitvah osvojil 15,5 odstotka glasov in se uvrstil na tretje mesto za konservativno unijo CDU/CSU in skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD), katere podora je malenkost narasla.