Vlado Miheljak, kolumnist, o večnem zmagovalcu volitev

S kakšno strategijo namerava SDS zmagati na prihodnjih parlamentarnih volitvah? Ker gre za stranko, ki se že več kot 30 let identificira s svojim voditeljem, bi se vprašanje moralo glasiti takole: Kako misli Janez Janša zmagati na volitvah in sestaviti vlado, če pa zadnje tedne počne vse, da mu to ne bo uspelo? Thompson, antikomunizem pred antifašizmom, brezpogojna podpora Izraelu so le tri točke, s katerimi vodja opozicije ne privablja razočaranih sredinskih volivcev, ampak jih kvečjemu odganja. Ker je Janša prebrisan politik, bi lahko pomislili, da je njegova predvolilna strategija sicer res zmaga na volitvah, ampak povolilno koalicijo bi spet sestavil levi blok. Šibko in nestabilno koalicijo, ki bi jo zatresla že prva afera, bi za ovinkom čakal Janša s svojo agendo in skušal ponoviti leto 2020 …

Do volitev nas loči več kot pol leta, strategi na levem političnem polu pa že razmišljajo o možni koaliciji z Vladimirjem Prebiličem in Anžetom Logarjem, če Levica izpade iz parlamenta. Pričakujejo, da prvak SDS Janez Janša po vsej verjetnosti (spet) ne bo dobil večine v državnem zboru za oblikovanje svoje vlade. Med govorom v Bovcu je Logarju očital, da je s svojim glasovanjem glede referenduma o obrambnih izdatkih preprečil jesenske predčasne volitve.

Avgustovska anketa inštituta Mediana za Delo kaže, da bi z 21,8 odstotka podpore zmago na volitvah slavila SDS, ki bi jo julija volilo 22,3 odstotka volivcev. Na drugem mestu je Gibanje Svoboda, ki ji je podpora zrasla z julijskih 14,2 odstotka na 18 odstotkov. Tako je bila ta mesec edina od parlamentarnih strank z boljšim rezultatom.

Izvoljeni poslanci zaradi ogorčenega političnega spopada bežijo iz države, njen voditelj za njimi pošilja policijo, grozi jim z zaporom ter odvzemom položaja. Prizorišče je Teksas, ubežniki več kot petdeset demokratskih poslancev v lokalnem parlamentu, srčika spora namera njihovih republikanskih kolegov, da s spreminjanjem volilnih okrožij zavzamejo pet sedežev v kongresu ZDA.

Vlada na področju popoplavne obnove po mnenju 65 odstotkov vprašanih dela slabo ali zelo slabo, kaže avgustovska raziskava Utrip družbe Raziskovalnega centra IJEK. Volitev v DZ bi se mogoče, verjetno ali zagotovo udeležilo 83,1 odstotka anketirancev. Po podpori na prvem mestu ostaja SDS z 21,5 odstotka, sledi Gibanje Svoboda s 16,2 odstotka.

Poslanec in podpredsednik NSI Jernej Vrtovec je ob 25-letnici stranke napovedal svojo kandidaturo za predsednika stranke na kongresu 13. septembra. Ob tem mu je svojo podporo izrekel tudi podpredsednik in vodja poslanske skupine Jernej Cigler Kralj, ki se sam ne bo potegoval za vodilni položaj.

Večina predsednikov vlad so novinarske tarče, v katere najraje streljamo, a so tudi najbolj izpostavljeni, vsaka njihova beseda, vsak ukrep lahko vpliva na naše življenje in delo. Robert Golob je prav gotovo ena »primernejših« tarč za streljanje in tako tudi ena pogosteje zadetih tarč, seveda poleg Janeza Janše, nanj streljamo, kadar je in kadar ni na oblasti.

Podpora vladi Roberta Goloba se je od junija še nekoliko okrepila, in sicer znaša 34,6 odstotka, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Med strankami še naprej vodi opozicijska SDS, ki jo podpira 23,1 odstotka vprašanih, Svoboda se ji je približala s 17-odstotno podporo. Na vrhu priljubljenosti ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Razvpiti poslovnež Elon Musk je izgon iz vlade in (spletni) prepir z ameriškim predsednikom nadgradil v grožnjo o ustanavljanju nove stranke Amerika, s katero naj bi zamajal dvostrankarski politični sistem ZDA. Tretja stranka je vedno sveža in večno jalova ideja ameriškega političnega prostora. Poleg tega Muskova osebnost živčnega otroka z govorno motnjo ni ravno magnetno karizmatična. Toda milijarde dolarjev, ki jih ima na voljo, so v času nezadovoljstva mogočno orožje.

Anketa Vox populi za časnik Dnevnik je pokazala, da delo vlade kot uspešno ocenjuje 39,1 odstotka vprašanih, kar je največ po oktobru 2023. Na vrhu lestvice priljubljenosti ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Med strankami vodi SDS s 23,4 odstotka podpore, sledi Svoboda s 15,9 odstotka, obe z nekoliko nižjo podporo kot junija.

Referendumi so demokratično orodje, ki pa je v Sloveniji povsem zlorabljeno za politične spopade, pravi v intervjuju politologinja dr. Danica Fink-Hafner, ki je komentirala tudi obnašanje strank tistega »črnega« petka, ko so domala vse po vrsti dopustile in generirale kaos.

Julijska anketa inštituta Mediana za Delo kaže, da bi z 22,3 odstotka podpore zmago na volitvah slavila SDS (junija 21,5 odstotka), sledita Gibanje Svoboda s 14,2 odstotka (junija 18,1 odstotka) in SD s 7,8 odstotka podpore (junija pet odstotkov). Delo vlade kot negativno ocenjuje skoraj 49 odstotkov vprašanih, delo DZ pa okoli 40 odstotkov.

V socializmu je bila »participacija« – za vsako zdravstveno storitev. V zdravstveno blagajno se je s tem nateklo več denarja, povrh pa so oblasti ljudem dale vedeti, da zdravstvo ni zastonj. Ne splača se jim hoditi kar tako in kar naprej k zdravniku, naj se primejo za denarnico.

Po izteku mandata v evropskem parlamentu se je upokojila. Prepričana je, da se vanj ne bo več vrnila. V stranki je dejavna le še na lokalni ravni. Sicer pa ji tudi v pokoju dela ne zmanjka. Ima lepe spomine na svojo politično kariero, ki jih bo objavila v knjigi.

Raziskava javnega mnenja Valicona za Siol kaže, da razmerje med SDS in Gibanjem Svoboda ostaja razmeroma stabilno. Med manjšimi strankami pa se nakazujejo pomembni premiki. V parlament bi se uvrstile še SD, Demokrati, Levica, Resni.ca, NSi in Vesna, kaže raziskava. Na vrhu lestvice ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Stranka Resnica, ki jo vodi Zoran Stevanović iz Kranja, v javnomnenjskih anketah zelo pogosto dosega uvrstitev v državni zbor. V zadnji anketi Mediane bi jo obkrožilo 3,8 odstotka anketirancev, marca je dosegla celo 4,9 odstotka. Po drugi strani pa so ji vstop v parlament ankete kazale že leta 2022, a se na koncu ni uvrstila vanj.

Do rednih državnozborskih volitev nas loči le še devet ali deset mesecev. Bolj ko vstopamo v predvolilno obdobje, bolj se slovenski politični prostor polarizira, kar pomeni, da se bodo morale manjše stranke zelo potruditi za (vnovični) preboj v državni zbor.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za včerajšnjo oddajo Studio ob 17h na Radiu Slovenija povedala, da povečani izdatki za obrambo, ki so nujni za kolektivno obrambo, nikakor ne smejo iti na škodo socialne države. Hkrati je pri tem ključna transparentnost, ki je po njenih besedah "ključ do tega, da nam bodo ljudje zaupali".

Prvi predsednik republike Milan Kučan leto dni pred parlamentarnimi volitvami opozarja, da je drobljenje levega političnega prostora zgolj z novimi obrazi in brez novih vsebin napaka. Prav tako meni, da samo na antijanšizmu ne bo mogoče dobiti volitev, je povedal v danes objavljenem pogovoru za časnik Delo.