Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Moldaviji je slavila doslej vladajoča proevropska Stranka akcije in solidarnosti.

Podpora vladi Roberta Goloba je narasla in je največja v zadnjih desetih mesecih. Podpira je dobrih 35 odstotkov vprašanih, kaže anketa Mediane za POP TV. Vlade na drugi strani ne podpira več kot polovica vprašanih, še vedno narašča delež neopredeljenih. Med strankami še naprej vodi SDS, ki ji sledita Gibanje Svoboda in SD.

Prebilič utegne biti zelo razočaran po volitvah: iz Evropskega parlamenta se bo preselil v državni zbor, če pa bo hotel postati minister, bo moral podpreti Goloba.

Premier Robert Golob je dobil novo zaupanje delegatov njegove stranke Gibanje Svoboda. Svoj glas mu je zaupalo 326 delegatov (98,5 odstotka), pet jih je glasovalo proti.

Bo Anžetu Logarju uspelo dvome o prikriti povezanosti z Janezom Janšo do volitev razbliniti? Zakaj ostaja upravičen dvom, da se ni zares odcepil od SDS?

Pol leta pred parlamentarnimi volitvami, na začetku jeseni, se vlada in njena največja koalicijska stranka soočata s padcem podpore. To ni nič posebej presenetljivega niti dokončnega, kajti po koncu meteorološkega poletja se razpoloženje med ljudmi spremeni, postanejo bolj kritični in manj tolerantni. Za stranke na oblasti je ta čas zagotovo manj ugoden kot za opozicijo, ki lahko mirno udriha po vladi.

Nekdanji premier Miro Cerar na volitvah prihodnje leto pričakuje spopad med premierjem Robertom Golobom in prvakom opozicije Janezom Janšo, kot glavna nova akterja pa Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja. Razkril je, da ga je slednji vabil v svojo stranko. Komentiral je tudi, zakaj je Svobodi uspelo obdržati primat na levi sredini, njegovi SMC pa ne, zakaj se je Konkretno pridružil Logarju, zakaj je Golobova vlada bolj usmerjena v levo kot v sredini, kakšna bo usoda reform in zakaj nobena vlada doslej ni sprejela nepremičninskega davka. Pogovarjali smo se tudi o hladnih odnosih med premierjem in predsednico Natašo Pirc Musar ter o tem, kaj je v uradni slovenski politiki do Palestine in Izraela narobe.

Anžetu Logarju ni uspelo pridobiti niti ene vidne oziroma bolj »popularne« osebnosti iz leve politične ali družbene provenience, s čimer bi volivce lahko nagovarjal sredinsko, kot je sprva napovedoval in upal.

Župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber bo moral 14-mesečno zaporno kazen prestajati v zaporu, saj soboško okrožno sodišče ni ugodilo njegovi prošnji za alternativno prestajanje kazni, je pred dnevi poročalo Delo. Ne župan ne občinski svetniki ne odgovarjajo na klice, za STA je odpisal le svetnik Boštjan Šušlec, ki razmišlja o odstopu.

Do volitev nas loči pol leta, volilna kampanja je pred vrati, stranke se nanjo pospešeno pripravljajo. Vse kaže, da bosta glavna favorita premier Robert Golob in prvak največje opozicijske stranke Janez Janša. Bolj kot to, kateri od njiju bo zmagal na volitvah, bo pomembno, kateri bo dobil največjo podporo v državnem zboru. To pa je odvisno od volilnega rezultata manjših strank, ki bodo nato z enim od njiju sestavljale prihodnjo vladno koalicijo.

»Imamo in izkušnje in kadre, da lahko začnemo delati že prvi dan po volitvah,« pravi predsednik SDS Janez Janša. »Naš elan je na visokem nivoju, po vsakih volitvah, ne glede na to, ali jih dobimo ali izgubimo,« pa je na Radiu Ognjišče dejala vodja poslancev Jelka Godec. Pogledali smo njihove napovedi, kaj vse bodo spremenili, ukinili, predrugačili ...

Vodja najmočnejše opozicijske stranke najbolj ceni javnomnenjska poizvedovanja agencije Parsifal; Mediana, Ninamedia in Valicon zanj niso verodostojne. Po zadnji junijski Parsifalovi meritvi bi med opredeljenimi volivci in tistimi, ki bi zagotovo odšli na volitve, SDS podprlo 39 odstotkov volivcev, Svobodo pa le 22,5 odstotka.

Aktualni celjski župan Matija Kovač je že napovedal, da bo prihodnje leto vnovič kandidiral za župana, nekdanji župan Bojan Šrot, ki ga je Kovač premagal na lokalnih volitvah leta 2022, pa odločitve še ni sprejel. Kovač je za STA povedal, da je njegova zaveza skupaj z ekipo vsak dan delati za Celje in za ljudi, ki živijo v knežjem mestu.

Stranka županov Skupnost svoj dolgoročni cilj vidi v vodenju države. V prvi fazi bodo sicer stavili na povezovanje s sorodnimi listami. Novembra bodo predstavili program, ki bo izhodišče za odločitve o morebitnih sodelovanjih. Prihodnje leto se podajajo na volitve, katere, bo bolj jasno po programski konferenci, napoveduje predsednik Marko Funkl.

Politični projekt, ki ga snuje več županov, je tudi uradno zaživel. V preteklih dneh so v Idriji ustanovili politično stranko Skupnost - Zvezo list lokalnih skupnosti, je sporočil eden izmed pobudnikov projekta, župan Hrastnika Marko Funkl. Več podrobnosti o novonastali stranki bodo podali na sredini predstavitvi v Medvodah, je napovedal.

Podpora vladi Roberta Goloba je v času parlamentarnih počitnic padla, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Nekaj več kot polovica, 53,3 odstotkov, vprašanih namreč dela vlade ne podpira. Med strankami SDS še naprej ostaja vodilna, a je, tako kot Gibanje Svoboda, nekaj podpore izgubila, ob tem pa je narasel delež neopredeljenih.

Makroekonomski razgled na Slovenijo pred dobrim letom ni bil v povsem rožnatih barvah, a še vedno kar spodbuden: solidna gospodarska rast, naraščanje dobička gospodarskih družb, upadanje brezposelnosti in umirjanje inflacije. Videti je bilo tudi, da gremo po poti približevanja povprečju razvitosti Evropske unije. V prvi polovici letošnjega leta so začeli prevladovati temnejši odtenki barv – vladajoča koalicija, ki napoveduje drugi mandat, ima zaradi njih lahko kar nekaj več skrbi.

Kakšni bi lahko bili volilni učinki slabših gospodarskih kazalcev v prvem polletju? Kaže, da se bodo nadaljevali tudi do konca leta; nič dramatičnega, a ni kar tako, če smo se odrezali slabše od povprečja držav Evropske unije. Odvisno od tega, kako se bodo, med njimi je najpomembnejši opešana gospodarska rast, prevedli v naša občutja z življenjskimi razmerami.

Karl Erjavec, nekdanji minister in šef Desusa, zdaj pa predsednik stranke Zaupanje, je ob prazniku Marijinega vnebovzetja romal na Brezje. Tam je v najpomembnejšem svetišču slovenskih katoličanov poziral ob slavni podobi Marije Pomagaj slikarja Leopolda Layerja in se devici priporočil pred prihajajočimi preizkušnjami.

Edini človek, ki se ga Viktor Orban boji, je hrvaški Globus nedavno opisal madžarskega opozicijskega politika Petra Magyarja. Kar primeren opis. Orban je namreč v preteklosti pokazal, da se ne boji vplivnih svetovnih voditeljev, še manj bruseljskih birokratov, ki so mu resda lahko zapirali pipice, njegove oblasti na domačem Madžarskem pa nikakor niso ogrožali.