Mandatar v deželi teme: kako se je Janša vrnil na oblast in kaj nas čaka
Videti je, da Janeza Janše nihče več ne more ustaviti pred vnovičnim prihodom na oblast. Niti protestniki, niti ustavni sodniki.
Bomo padli v temo, kot je napovedala Urška Klakočar Zupančič, ali bo njegova četrta vlada najhujša, kot je svaril Milan Kučan? Pričakovati je trdo vladanje, pomanjkanje dialoga, »ideološke teme« in proteste pred državnim zborom.
Čeprav jo bo formalno podpiralo 43 poslancev vladnih strank, pa lahko računa tudi na neformalno podporo poslancev Resnice, ki bodo najbrž celo bolj zvesti kot Demokrati Anžeta Logarja.
Če bo Janezu Janši uspelo vladati do rednih volitev, bo premier z najdaljšim stažem v slovenski zgodovini, saj bo prehitel Janeza Drnovška, ki je s kratkim presledkom vladal deset let (od 1992 do 2002). Janša je svojo prvo vlado vodil od 2004 do 2008, drugo od 2012 do 2013, tretjo pa od 2020 do 2022, skupaj torej sedem let. Mandat sedanjega sklica državnega zbora se izteče leta 2030, v tem primeru bo Janša na oblasti skupno enajst let.
Četrta Janševa vlada v nastajanju
Njegova izvolitev za mandatarja je bila pričakovana, saj se je v torek pod njegovo kandidaturo podpisalo vseh 48 poslancev iz vrst SDS, NSI-SLS-Fokus, Demokratov in Resnice, v četrtek pa so omenjene stranke z izjemo Resnice podpisale koalicijsko pogodbo. Zato tudi ni pričakovati kakšnih težav pri sestavljanju vlade, ki jo mora državnemu zboru predlagati najpozneje v dveh tednih.
Nova vlada bo imela 14 resorjev in dodatnega ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu. V koalicijski pogodbi sicer ni napisan kadrovski razrez prihodnje vlade. Neuradno že nekaj časa krožijo informacije, da bo v 15-članski ministrski ekipi pet mest pripadlo skupni listi NSI-SLS-Fokus, Demokratom pa tri, torej jih bo SDS imela sedem.
Skupaj s premierjem osem, enako število kot koalicijski partnerji, v primeru izenačenja bo prevladal premierjev glas. V javnosti tudi že nekaj časa krožijo imena ministrov, o katerih pa bodo zadnjo besedo (pred potrditvijo v državnem zboru) imeli premierji in predsedniki partnerskih strank.
V vladi bodo skoraj zagotovo prvak NSI Jernej Vrtovec (omenja se kot možni minister za infrastrukturo), prvak Demokratov Anže Logar (verjetni minister za gospodarstvo, čeprav naj bi ga bolj mikale notranje zadeve), verjetno tudi podpredsednik NSI in vodja poslancev Janez Cigler Kralj (kot možni minister za demografijo in socialo).
Za zdaj ni znano, ali bo svojega ministra oziroma ministrico dobila tudi SLS, ki je pomembno prispevala k odličnemu rezultatu skupne liste z NSI. Takšna so pričakovanja prve dame SLS Tine Bregant, vendar pa naj bi bilo vse stvar dogovora znotraj skupne liste.
Med Demokrati se kot možni minister za zdravje omenja vodja njihovih poslancev Tadej Ostrc, prav tako ni jasno, kakšen položaj v vladi bo dobila podpredsednica stranke Eva Irgl, ki je podobno kot Logar ostala brez poslanskega sedeža. Za bodoče ministre iz vrst SDS pa je znano, da niti sami ne vedo, ali so kandidati, dokler jih ne bo poklical predsednik in jim naložil dolžnosti.
Med možnimi kandidati se večkrat omenjajo Andrej Šircelj, Aleš Hojs, Zvonko Černač, Tone Kajzer, Romana Tomc, Milan Zver, Zdravko Počivalšek, Ignacija Fridl Jarc, Bojan Šrot …
(Ne)legitimne volitve
Tako je videti, da Janše nihče več ne more ustaviti pred vnovičnim prihodom na oblast. Niti protestniki, ki so se na dan njegove izvolitve zbrali pred državnim zborom, pričakovati je redne protestne shode. Prav tako tudi ne predlogi ustavnemu sodišču, naj razveljavi volitve zaradi domnevnega vpliva afere Black Cube na kampanjo in ustavi postopek sestavljanja nove vlade.
Dan pred mandatarsko sejo državnega zbora je ustavno pritožbo vložila skupina 30 državljanov, javnih oseb pod vodstvom Dušana Kebra, ločeno pobudo pa je vložil še Darko Nikolovski, kandidat Svobode za poslanca, ki so ga ob tem podprli tudi nekateri poslanci stranke in odhajajoči premier Robert Golob.
Ustavni pravniki seveda dvomijo, da bi ustavno sodišče res razveljavilo volitve, zato je ta pobuda verjetno zgolj predstava Svobode za javnost, da svoje volivce prepričajo, da so skušali z vsemi načini preprečiti četrto Janševo vlado.
Zanimivo je, da je volitve najprej izpodbijal prvak SDS Janez Janša, takrat je Golob vodil pogovore o novi koaliciji in o legitimnosti volitev ni oporekal in zatrjeval, da je bila »volja volivcev jasno izražena«, zdaj pa je položaj diametralno nasproten: ko so organi vseh bodočih koalicijskih strank potrdili podporo Janševemu mandatarstvu, je Golob volitve razglasil za nelegitimne zaradi domnevnega vpletanja Izraelcev.
Prav tako se je sam pripravljen odpovedati mandatarstvu, Svoboda pa podpreti tehničnega mandatarja, ki bi ga predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar, za obdobje največ dveh let, ko bi sledile predčasne volitve. »V Svobodi smo volivkam in volivcem obljubili, da bomo storili vse, da preprečimo vlado Janeza Janše,« je ob tem dejala predsednica sveta stranke Svoboda Nataša Avšič Bogovič.
Po toči zvoniti je prepozno
Toda pobuda o tehničnem mandatarju je prišla veliko prepozno. Janša sestavlja vlado zaradi dveh razlogov. Prvi je volilni rezultat, po katerem je dosedanja (desnosredinska) opozicija (SDS, NSI, Demokrati) dobila tri mandate več kot dosedanja (levosredinska) vladna koalicija.
Nobena ni prišla do absolutne večine v državnem zboru, jeziček na tehtnici je postalo pet poslancev Resnice. Toda z njimi je lahko prišla na oblast le desnica, medtem ko je odhajajoča koalicija potrebovala (še) Logarja oziroma njegove Demokrate, a ta v koaliciji ni želel Levice.
Brez slednje pa Golob ni mogel sestaviti nove koalicije, saj ga je od vsega začetka zavračala NSI s partnerskima strankama na skupni listi. Golob je imel takrat edino možnost, da se umakne in sestavljanje vlade prepusti nekomu drugemu. Tehničnega mandatarja verjetno Logarjevi Demokrati ne bi podprli, prav tako tudi ne NSI, saj sta tako Anže Logar kot Jernej Vrtovec, prvi skrivaj, drugi pa javno, favorizirala »razvojno desno vlado« (pod Janševim vodstvom).
A če bi Golob ponudil mandatarstvo Logarju (čeprav bi bil v koaliciji predsednik stranke z najmanj poslanci) in mu obljubil podporo svoje stranke, bi to Logar najbrž težko zavrnil. Namesto tega je Golob lažno tolažil volivce leve politične opcije, da stvari potekajo po načrtih in da naj ohranijo mirne živce: »Pripeljali bomo to barko v varen pristan. Mogoče bo to trajalo malo dlje, ampak tudi to smo že napovedali.«
Teden dni pozneje je sledil »brodolom«, saj so se poslanci desne sredine z Resnico dogovorili in podprli njihovega predsednika Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora.
Kar so zmogli na desni, bi lahko tudi na levi in s tem (morda) preprečili četrto Janševo vlado. Verjetno bi sodelovanje v vladi, ki bi jo vodil Logar, težko odklonil trojček okoli NSI, prav tako bi lahko računal tudi na podporo Stevanovićeve Resnice. Njihovi trije poslanci so sicer Svobodo obtožili poskusov podkupovanja, da bi prestopili v njihove vrste, zdaj se z ovadbo ukvarjata tožilstvo in policija.
Bo to res najhujša vlada?
»Če pride Janša na oblast, bomo padli v temo,« je pred volitvami v intervjuju za Reporter izjavila takratna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Pred njo pa je prav tako v intervjuju za Reporter prvi predsednik države Milan Kučan menil, da bo četrta Janševa vlada, če bo do nje prišlo, najhujša od vseh: »Glede na izkušnje z zadnjo vlado pod vodstvom predsednika SDS, glede na njegove sedanje napovedi in glede na razmere v svetu mislim, da je treba resno razmišljati, kako se izogniti možnosti, da bi ponovno prevzel vlado.«
Prva Janševa vlada se je, kot je znano, končala z afero Patria, zaradi katere je bil pozneje prvak SDS obsojen in zaprt, vrhovno sodišče je nato razveljavilo sodbo. Drugo Janševo vlado so (zaradi svetovne finančne krize) obeležili varčevalni ukrepi, tretjo pa ukrepi za zajezitev epidemije.
Obe zadnji so spremljali množični protesti političnih nasprotnikov. Kakšna bo torej četrta Janševa vlada? Da tudi ta ne bo imela posluha za dialog z nasprotniki, je pokazal interventni zakon, ki so ga poslanci nove parlamentarne večine sprejeli ob nasprotovanju sindikatov.
Prav tako ne bo hotela biti pod drobnogledom medijev, saj so prvaki strank podpisali koalicijsko pogodbo skrivaj pred javnostjo. Verjeti je, da bo skušala vplivati na medije (na to ni bila imuna niti odhajajoča vlada) in da bo spremenila zakon o RTV Slovenija (novela, po kateri bi ukinili RTV-prispevek, je že v proceduri, saj jo je lani vložila Resnica s podpisi volivcev).
V parlamentarno proceduro je tudi vložila zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki vrača dan spomina, ki ga je ukinila odhajajoča vlada. Prav tako s koalicijsko pogodbo napoveduje vrnitev Muzeja osamosvojitve, prekršek pa bi bil poveličevanje vseh totalitarnih simbolov, torej tudi komunističnih, ne zgolj fašističnih in nacističnih.
Teme, ki so za levo stran ideološke, bodo spet razdvajale Slovence, namesto da bi o njih stranke našle ustrezen kompromis. Tako kot prejšnja tudi prihodnja vladna koalicija ruši delo svoje predhodnice in odpravlja tudi nekatere rešitve, ki so bile dobre, zgodba se bo verjetno ponavljala še v naslednjem mandatu.
Prav zaradi tega je (najglasneje Logar) govoril, da je nujna vladna koalicija, ki presega oba politična pola, a kaj, ko se je po volitvah skozi »vrtljiva vrata« vrnil v objem svojega nekdanjega predsednika.
Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.