Parlamentarne volitve 24. aprila 2022 so bile za slovenske razmere res posebne, v marsičem tudi »izredne«. Doslej namreč še nobena stranka, niti Drnovškova LDS v najboljših letih, ni presegla praga 40 poslanskih mandatov. Gibanju Svoboda, njegov zaščitni znak je bil in je še vedno Robert Golob, pa je to uspelo. Tudi zato so prva povolilna pogajanja spomladi 2022 prinesla precej pričakovanj, med drugim celo idejo o veliki koaliciji med zmagovitimi svobodnjaki in krščanskimi demokrati (NSI), ki so prišli na solidno tretje mesto.

Sem politik, a se še do zdaj s tem nisem povsem sprijaznil, pravi v pogovoru finančni minister Klemen Boštjančič. »Nekaterih navad in ravnanj, ki jih pričakujejo drugi ljudje pa tudi mediji od politikov, ne bom počel. V politiki je opurtunizem mainstream, in temu se ne mislim prilagoditi.« Kot podpredsednik stranke in vlade bo šel na volitve in skušal čim bolj na glas zagovarjati vse to, kar je narejeno v tem mandatu. »Ne obljube, dejanja so tista, ki štejejo. V teh treh letih je bilo glede reform narejenega več kot prej v dvajsetih letih. Najbolj glasni glede reform so prav tisti, ki v več mandatih niso zmogli niti ene resne reforme.« Dopustoval bo na lastne stroške.

Saj v resnici ne gre za izjemne pokojnine, »izrojeno« kulturno elito, »prvorazredne«, za privilegirance. Tega SDS niti ne skriva. Glas PROTI bo glas proti Golobovi vladi. Še ena etapa merjenja politične moči do parlamentarnih volitev prihodnje leto. Janša si želi, da bi bil to »referendum o vodi« Golobove vlade, da bi imel podoben rušilni učinek, kot ga je imel referendum Nike Kovač leta 2021 proti njegovi tretji vladi. Volilno telo največje opozicijske stranke so mobilizirali že pri zbiranju podpisov za razpis referenduma (več kot 47 tisoč) in je že na visokih obratih.

V Estoniji so sprejeli ustavno spremembo, s katero so državljanom tretjih držav, ki prebivajo v Estoniji, odvzeli pravico do glasovanja na lokalnih volitvah. Spremembo ustave, ki vpliva predvsem na rusko manjšino v državi, je v sredo podpisal estonski predsednik Alar Karis, s čimer je stopila v veljavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na kandidatno listo za novega predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so se uvrstili trije kandidati: Dušan Kaplan, David Švarc in Andrej Zorko. V zvezi bodo o tem, kateri med njimi bo nasledil sedanjo predsednico Lidijo Jerkič, ki se s položaja umika predčasno, odločali na volilnem kongresu, ki bo 29. maja, so povedali za STA.

NSi drugi del današnje programske konference v Celju, kjer so obravnavali šolstvo, namenja pripravam na naslednje državnozborske volitve. Kot je povedal predsednik stranke Matej Tonin, se nanje pripravljajo resno, tako v kadrovskem kot v vsebinskem smislu. Zadovoljen je, da jim je uspelo pripraviti seznam 117 evidentiranih kandidatov.

Državna sodnica Susan Crawford je v torek zmagala na volitvah za članico vrhovnega sodišča ameriške zvezne države Wisconsin, poročajo ameriški mediji. Crawford je porazila konservativnega kandidata Brada Schimela, ki sta ga v medijsko odmevni volilni tekmi podprla predsednik ZDA Donald Trump in milijarder Elon Musk.

Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec, o možnostih Janeza Janše, da znova sestavi vlado

Ostanejo zdravstvo, stanovanja, pokojnine. To troje. Treba jih je primerno polikati, zloščiti, okrancljati …, da bo prijetno z njimi pred volivce in da ne bo zmede.

V novem Reporterju pišemo o scenarijih za Prebiličev nastop na volitvah in zakaj Zoran Janković nad tem ne bi bil navdušen.

Največja opozicijska stranka se aktivno pripravlja na volilno kampanjo. Prejšnji teden so sporočili, da so predčasno zbrali podpise za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Do srede so zbrali več kot 47 tisoč podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo najmanj 40 tisoč.

Podpora vladi se je nekoliko okrepila, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Podporo ji je izreklo 30,8 odstotka vprašanih. SDS je podporo izrazilo 21 odstotkov in še vedno ostaja stranka, ki bi jo podprlo največ volivcev. Sledi Gibanje Svoboda s 15,2 odstotka. Robert Golob na lestvici priljubljenosti politikov ostaja na 20. mestu.

»Strici iz ozadja« levice tokrat ne bodo stavili na nove obraze, ampak pripravljajo načrt za nastop evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča na državnozborskih volitvah. Možnost sta predvsem dve: po prvi bi nastopil s svojo stranko, po drugi pa kot skupni mandatarski kandidat več strank, pri čemer pa se lahko zaplete. Podprli naj bi ga tudi nekateri župani in izobčenci Roberta Goloba. Bo Prebilič rešil levo sredino pred morebitno četrto Janševo vlado?

Na Slovenskem ni lepšega kot biti športni novinar! Kako blagodejno za dušo in zdravje! Domala vsak dan se lahko ukvarja s pozitivnimi zgodbami, negativnih je, vsaj doma, malo, polno je uspehov, Slovenija je na vrhu sveta!

Tudi v tokratni anketi Vox populi za časnik Dnevnik se je pokazalo, da podpora strankam stagnira, na prvem mestu s 24,1 odstotka ostaja SDS, sledi Gibanje Svoboda s 16,6 odstotka. Se je pa tokrat nekoliko zvišala ocena dela vlade. Kot uspešno jo je ocenilo 34,7 odstotka vprašanih, prejšnji mesec pa 31,6 odstotka.

»Kar se tiče Janeza Janše - lahko gremo stavit, da je zelo malo možnosti, da bo po naslednjih volitvah predsednik vlade,« je prvak NSi Matej Tonin odgovoril na zadnjo provokacijo prvaka SDS Janeza Janše.

Aleš Primc, predsednik stranke Glas za otroke in družine, vidi le eno pot do vlade Janeza Janše

Bo politični poker med Trumpom in Putinom res prinesel mir v Ukrajini in kdo se igra s tretjo svetovno vojno? Je Robert Golob leto pred rednimi parlamentarnimi volitvami že odpisan ali še lahko ponovi mandat? Je politiki sploh v interesu dobro delujoč javni servis RTV? To so teme, o katerih v novi epizodi Reporter podkasta katerih spregovorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, ter nekdanja direktorica TV Slovenija in kolumnistka Reporterja Ljerka Bizilj.

Najvišjo podporo med strankami ohranja SDS z 21,1 odstotka, kaže anketa Mediane za Delo. V primerjavi s februarjem je izgubila dve odstotni točki in pol. Prvič pa so na lestvico uvrstili Demokrate Anžeta Logarja, ki so pristali na 4. mestu s 4,8-odstotno podporo. Pred njim sta še Svoboda s 15,7 odstotka podpore in SD s 6,2 odstotka podpore.

Na Grenlandiji bodo v torek splošne volitve, na katerih bodo volivci izbirali nov parlament. V ospredju bo vprašanje popolne neodvisnosti tega avtonomnega otoka od Danske. Volitve so deležne večje pozornosti kot običajno tudi zaradi izraženih teženj predsednika ZDA Donalda Trumpa po prevzemu nadzora nad otokom, bogatim z naravnimi viri.