Podpora vladi Roberta Goloba se je od junija še nekoliko okrepila, in sicer znaša 34,6 odstotka, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Med strankami še naprej vodi opozicijska SDS, ki jo podpira 23,1 odstotka vprašanih, Svoboda se ji je približala s 17-odstotno podporo. Na vrhu priljubljenosti ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Razvpiti poslovnež Elon Musk je izgon iz vlade in (spletni) prepir z ameriškim predsednikom nadgradil v grožnjo o ustanavljanju nove stranke Amerika, s katero naj bi zamajal dvostrankarski politični sistem ZDA. Tretja stranka je vedno sveža in večno jalova ideja ameriškega političnega prostora. Poleg tega Muskova osebnost živčnega otroka z govorno motnjo ni ravno magnetno karizmatična. Toda milijarde dolarjev, ki jih ima na voljo, so v času nezadovoljstva mogočno orožje.

Anketa Vox populi za časnik Dnevnik je pokazala, da delo vlade kot uspešno ocenjuje 39,1 odstotka vprašanih, kar je največ po oktobru 2023. Na vrhu lestvice priljubljenosti ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Med strankami vodi SDS s 23,4 odstotka podpore, sledi Svoboda s 15,9 odstotka, obe z nekoliko nižjo podporo kot junija.

Referendumi so demokratično orodje, ki pa je v Sloveniji povsem zlorabljeno za politične spopade, pravi v intervjuju politologinja dr. Danica Fink-Hafner, ki je komentirala tudi obnašanje strank tistega »črnega« petka, ko so domala vse po vrsti dopustile in generirale kaos.

Julijska anketa inštituta Mediana za Delo kaže, da bi z 22,3 odstotka podpore zmago na volitvah slavila SDS (junija 21,5 odstotka), sledita Gibanje Svoboda s 14,2 odstotka (junija 18,1 odstotka) in SD s 7,8 odstotka podpore (junija pet odstotkov). Delo vlade kot negativno ocenjuje skoraj 49 odstotkov vprašanih, delo DZ pa okoli 40 odstotkov.

V socializmu je bila »participacija« – za vsako zdravstveno storitev. V zdravstveno blagajno se je s tem nateklo več denarja, povrh pa so oblasti ljudem dale vedeti, da zdravstvo ni zastonj. Ne splača se jim hoditi kar tako in kar naprej k zdravniku, naj se primejo za denarnico.

Po izteku mandata v evropskem parlamentu se je upokojila. Prepričana je, da se vanj ne bo več vrnila. V stranki je dejavna le še na lokalni ravni. Sicer pa ji tudi v pokoju dela ne zmanjka. Ima lepe spomine na svojo politično kariero, ki jih bo objavila v knjigi.

Raziskava javnega mnenja Valicona za Siol kaže, da razmerje med SDS in Gibanjem Svoboda ostaja razmeroma stabilno. Med manjšimi strankami pa se nakazujejo pomembni premiki. V parlament bi se uvrstile še SD, Demokrati, Levica, Resni.ca, NSi in Vesna, kaže raziskava. Na vrhu lestvice ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Stranka Resnica, ki jo vodi Zoran Stevanović iz Kranja, v javnomnenjskih anketah zelo pogosto dosega uvrstitev v državni zbor. V zadnji anketi Mediane bi jo obkrožilo 3,8 odstotka anketirancev, marca je dosegla celo 4,9 odstotka. Po drugi strani pa so ji vstop v parlament ankete kazale že leta 2022, a se na koncu ni uvrstila vanj.

Do rednih državnozborskih volitev nas loči le še devet ali deset mesecev. Bolj ko vstopamo v predvolilno obdobje, bolj se slovenski politični prostor polarizira, kar pomeni, da se bodo morale manjše stranke zelo potruditi za (vnovični) preboj v državni zbor.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za včerajšnjo oddajo Studio ob 17h na Radiu Slovenija povedala, da povečani izdatki za obrambo, ki so nujni za kolektivno obrambo, nikakor ne smejo iti na škodo socialne države. Hkrati je pri tem ključna transparentnost, ki je po njenih besedah "ključ do tega, da nam bodo ljudje zaupali".

Prvi predsednik republike Milan Kučan leto dni pred parlamentarnimi volitvami opozarja, da je drobljenje levega političnega prostora zgolj z novimi obrazi in brez novih vsebin napaka. Prav tako meni, da samo na antijanšizmu ne bo mogoče dobiti volitev, je povedal v danes objavljenem pogovoru za časnik Delo.

Za politične akterje je odločitev Vladimirja Prebiliča, da se na volitve v DZ poda z lastno stranko, povečini pričakovana. Možnostim sodelovanja vrat ne zapirajo, a želijo informacije o programu. Premier Robert Golob je ob tem Prebiliču izrekel dobrodošlico na političnem prizorišču, Vesna pa pričakuje, da bo vrnil mandat evropskega poslanca.

Po političnem preobratu v NSI je vse manj možnosti za sredinski blok, ki bi ga sestavljali stranka Vladimirja Prebiliča, NSI in Demokrati Anžeta Logarja. Prebilič je na tiskovni konferenci, na kateri je napovedal nastop na državnozborskih volitvah z novo stranko, omenil, da se mora NSI najprej konsolidirati, nato bodo videli, ali lahko z njo sodelujejo.

Evropski poslanec in nekdanji kočevsku župan Vladimir Prebilič je napovedal vstop v domačo politiko s svojo stranko. Ta bo ustanovljena 18. oktobra na kongresu, tedaj naj bi predstavil tudi ekipo in program. O povezovanju s strankami je povedal, da se s stranko SDS zaradi politike Janeza Janše noče povezovati.

Podpora vladi Roberta Goloba se je nekoliko okrepila, in sicer znaša 32,5 odstotka, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Med strankami še naprej vodi opozicijska SDS, ki jo podpira 23,6 odstotka vprašanih, maja 21,4 odstotka, Svobodo pa 15,2 odstotka, maja 17,8 odstotka. Na vrhu priljubljenosti je predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Po neuspešnem dogovarjanju parlamentarnih strank za uvedbo preferenčnega glasovanja v proporcionalnem volilnem sistemu sta se nekdanja ustavna sodnika dr. Peter Jambrek in dr. Ciril Ribičič zavzela za kombinirani volilni sistem, po katerem bi 44 poslancev izvolili neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu, preostalih 44 pa še naprej po proporcionalnem sistemu.

Ali res nastaja tretji blok kot politična alternativa Golobu in Janši? Bi lahko novo koalicijo sestavljali Vladimir Prebilič, Anže Logar, Matjaž Han in Matej Tonin? Tete iz ospredja: kdo vse danes vleče poteze na slovenski politični šahovnici? Teme, ki jih v novi epizodi Reporter podkasta obdelata odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in Ljerka Bizilj, nekdanja novinarka, urednica in tudi direktorica TV Slovenija.

Anketa Mediane za Delo danes ugotavlja, da prihod stranke Demokrati Anžeta Logarja in ustanovitev stranke Vladimirja Prebiliča ne bi bistveno zamajali podpore stranki SDS in stranki Gibanje Svoboda. Prva glede na rezultate Delovega Barometra uživa 21,5-odstotno podporo, Gibanje Svoboda pa podpira 18,1 odstotka anketirancev.

Dolgoletni krščanski demokrat in član izvršilnega odbora NSI Janez Pogorelec je znan po svojih kritikah prvaka SDS Janeza Janše. Meni, da zaradi Janševe radikalne politike desnica ne more zmagati na volitvah in sestaviti vlade.