Gibanje Svoboda Roberta Goloba se bo na evropskih volitvah soočilo z »liberalno zeleno listo«, na kateri bodo nastopili njihovi »odpadniki« s Klemnom Grošljem na čelu. Poleg tega bo glasove razočarancev nabiral tudi Vladimir Prebilič s stranko Vesna.

Koalicijski partnerici SD in Levica sta se sestali s Tomažem Veselom, ki ga je največja vladna stranka Svoboda pred dobrim mesecem predstavila kot kandidata za bodočega evropskega komisarja. Partnerji so srečanje označili za konstruktivno. V SD napovedujejo podporo Veselovi kandidaturi, v Levici se bodo o tem izrekali po evropskih volitvah.

Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je obravnaval decembrsko poročilo računskega sodišča, ki kaže, da je ŠOU s sredstvi ravnal netransparentno. Glede na izsledke revizije v Levici direktorja pozivajo k odstopu, ŠOU pa, da z javnim prenosom seje omogoči razkritje zapravljanja sredstev. V ŠOU to razumejo kot pripravo na študentske volitve.

Po 32 letih se z vrha največje opozicijske stranke poslavlja Janez Janša. Slabo leto pred rednimi parlamentarnimi volitvami v SDS pride do prenove, pomladitve, ki je med Janšo in Logarjem dogovorna, sporazumna, s širšo podporo.

Preverili smo, koliko in koga so poslanske skupine zaposlovale v tem mandatu državnega zbora.

Udeležba na junijskih volitvah v Evropski parlament naj bi bila višja zaradi geopolitičnih varnostnih groženj, ocenjujejo analitiki. Grožnja iz Moskve, vojna v Ukrajini in kibernetski napadi ruskih hekerjev, ki so moderna oblika Putinove vojske, naj bi na volišča po evropskih državah pognale tudi lepo število tistih, ki se jih drugače ne bi udeležili. Z višjo udeležbo bi lahko prišlo do kontra učinka, kot ga načrtujejo v Kremlju, ki že vrsto let po številnih evropskih državah (finančno) podpirajo politične populiste, ki razbijajo EU, da bi na koncu več glasov prejele zmerne, sredinske stranke.

Kandidatno liste za evropske volitve so potrdili tudi v Levici. Njena nosilka bo poslanka DZ Nataša Sukič, na listi pa bo moč najti tudi znana imena, kot sta Svetlana Slapšak in Zdenka Badovinac. Listo zaključuje minister za delo Luka Mesec, ki je poudaril, da je glas za Levico glas za mir, solidarnost, naravo in neodvisno Evropo.

Slovenija se obotavlja poklicati izraelskega veleposlanika na zagovor zaradi napada na Gazo, je bila danes v odzivu na izraelski poklic slovenske veleposlanice v Tel Avivu kritična stranka Levica. "Izrael ve, kaj počne, in nima zadržkov, da to uveljavlja. Tudi mi bi morali narediti enako," so željo po recipročnem ukrepu izrazili v stranki.

Stabiliziran ugled vlade in njene prve stranke se lahko hitro znajde pod novim udarnim valom. Prvi bo čez mesec in pol – evropske volitve. Nanje bi šli Gibanje Svoboda in Levica, podprti z referendumi o legalizaciji konoplje, uvedbi evtanazije in uveljavitvijo preferenčnega glasu v volilni zakonodaji.

Znano je, da so tiskani mediji zadnja leta v krizi, ker se bralci selijo na spletne medije, ki jih večinoma brezplačno berejo. A v resnici za uporabo spleta plačujejo naročnino telekomunikacijskim in mobilnim operaterjem, ki ponujajo tudi vsebine spletnih medijev.

Ideja o skorajšnjem priznanju palestinske države je med koalicijskimi strankami toliko dozorela, da je le še vprašanje časa, kdaj bo vlada sprejela sklep o priznanju. Kaj bi to pomenilo za Slovenijo, kakšne posledice bi priznanje imelo za Palestince in trenutno vojno proti Hamasu v Gazi ter seveda za slovensko-izraelske odnose? V enem stavku: priznanje ne bi rešilo ničesar, na glavo bi nam nakopalo le neskončno zamero Izraela.

Na ljubljanskem Trgu francoske revolucije se je včeraj popoldne zbralo nekaj sto ljudi, ki so na shodu s sloganom "Ne Nato, mir nam dajte" pred 20. obletnico priključitve zvezi Nato pozvali k izstopu Slovenije iz zavezništva. Na protestu, ki se ga je udeležil tudi vrh stranke Levica, je bilo slišati tudi pozive k osvoboditvi Palestine.

Novi obrazi so se izkazali za zgrešen projekt, zato v političnem zakulisju razmišljajo, da bodo na prihodnjih volitvah stavili kar na izkušene politike leve politične opcije.

Iz Levice je danes kolektivno izstopilo več članov. "Njihov odstop je bil pričakovan in napovedan, sama pričakujem še kakšne odstope v prihodnosti," se je odzvala koordinatorica stranke Asta Vrečko. Po njenih besedah vsi podpisniki pisma o odstopu niti niso člani stranke, nekateri so izstopili že pred časom, drugi so šele v postopku včlanjevanja.

Poslanske skupine Svoboda, SDS, SD in NSi so danes v postopek v DZ vložile predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2), ki bi skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z elektriko. Referendum bi bil v drugi polovici novembra letos.

Pišem o izločanju akterjev tako z leve kot z desne strani slovenske politične arene. Na levi strani so tudi težave z identiteto in zmedenostjo volilnega telesa »levice«. Na desni pa gre za monopolne interese SDS in značilnosti njenega vodstva. Vse to priča o tem, da imamo na Slovenskem le omejeno demokracijo, če je o njej sploh mogoče govoriti. Za to nosita odgovornost oba pola slovenske politike.

Dobre tri mesece pred evropskimi volitvami so akterji na slovenskem političnem parketu že dodobra v pripravah, predvsem z izbiranjem kandidatov. Z oblikovanjem kandidatnih list so najbolj pohiteli v opoziciji, v koaliciji zaključujejo postopke evidentiranja. Aktivirale so se tudi zunajparlamentarne stranke, nekatere so že predstavile nosilce list.

Levica, ki jo po lanskem kongresu in nedavnem predlogu za razrešitev poslanca Mihe Kordiša z mest v delovnih telesih DZ pretresajo napetosti, končuje svojo notranjo krizo, ocenjuje nekdanji koordinator Luka Mesec. "Tisti, ki so stranko notranje razdvajali, uničevali, bučno odhajajo," je poudaril. Prepričan je, da je Levica na poti h konsolidaciji.

Nekdanji prvak SD Igor Lukšič meni, da stabilnost koalicije ideološko zagotavlja Janez Janša s svojim obnašanjem in tem, kar je počel v prejšnji vladi. Tehnično pa ima premier Robert Golob stabilno podporo s številom glasov, ki jih ima v parlamentu, saj ima Svoboda 40 poslancev. Tudi če gre SD iz vlade, nima druge izbire, saj je na drugi strani Janša. Zato je ta koalicija stabilna in bo zdržala do konca, je prepričan profesor politologije.

Afera z nakupom stavbe na Litijski je povzročila največji pretres v vladni koaliciji. Poleg pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan se bo na izrednem kongresu SD najverjetneje poslovila predsednica stranke Tanja Fajon.