Kakšen kaos je pod vladavino Levice, najbolje priča katastrofalno stanje v javnem zavodu RTV Slovenija. »Depolitizacija« nacionalke se je takoj sprevrgla v njeno fevdalizacijo. Z novo oblastjo so se v svetu RTV zamenjale samo politične barve: predstavnike desne politične opcije so zamenjali predstavniki leve. Upravljanje javnega zavoda pa se je spremenilo v samoupravljanje.
»Nikogaršnji hlapci« so bili nagrajeni z vodstvenimi in uredniškimi položaji, a je uprava še prej kot v enem letu razpadla, saj so se, nesposobni kot so, takoj med sabo sprli. Gledanost programa pa še naprej pada kot kamen in še nikoli ni bila tako nizka.
Vlada Roberta Goloba je prejšnji teden le uslišala prošnje po dvigu RTV-prispevka, ministrica Vrečko pa zdaj napoveduje, da bodo do konca leta pripravljene spremembe zakona o RTV Slovenija. Še to jesen bo nacionalna dobila tudi novo vodstvu s polnimi pooblastili. Obljubljajo, da bo sedaj vse drugače. Pa bo res? Da bodo speljali tudi sanacijo in reorganizacijo, da RTV ne bo še naprej vreča brez dna, ki jo bodo krpali z višjim RTV-prispevkom.
A za RTV-elito, ki je »v postelji« z levo ali desno politiko, ni »zime za Eskime«. Toliko politikantstva, kot je na nacionalki, ki bi morala delovati v javnem interesu, saj jo z obveznim RTV-prispevkom financirajo državljani, pa če njene programe gledajo/poslušajo ali ne, ni v drugih večjih komercialnih medijih, čeprav so tudi ti zelo dovzetni za politične vplive, ko je v igri oglaševalski denar ali nadomestilo od državnega operaterja.
Za Levico v vladi Roberta Goloba bo ostalo pogorišče, stranki pa grozi, da bo na naslednjih parlamentarnih volitvah pristala na smetišču slovenske politične zgodovine. Kar za demokracijo ne bo prav nobene škode, prej nasprotno.
Se pa tako levi kot desni nameščenci na RTV ves čas sprenevedajo, da so pri svojem delu neodvisni in avtonomni ter nikomur nič dolžni. Da novinarsko delo opravljajo profesionalno, da imajo enake vatle za vse in so v službi javnosti.
Največje zvezde nacionalke bi morale pri svojem delu biti za vzgled celotnemu novinarskemu cehu, pa je res tako? Igor E. Bergant, denimo, ima ob vodenju Odmevov neizmerno veliko časa še za vodenje javnih prireditev, seveda za dodaten zaslužek. Ali pa Jože Možina, ki se poleg dobro plačane službe na javni televiziji ukvarja tudi s prodajo svojih knjig. Pa Rosvita Pesek in »njeni« Prifarci, ki imajo zadnja leta med vsemi slovenskimi glasbeniki najdaljšo minutažo na TV Slovenija.
Da o aktivističnih eskapadah nekaterih novinarjev in urednikov na družbenih omrežjih raje ne tratimo besed. O razvpitem novinarju portala MMC Borisu Vasevu denimo ali pa bivši odgovorni urednici informativnega programa na TV Slovenija Jadranki Rebernik, ki je zadnje čase zelo aktivna na omrežju x.
Slovenija po dobrih treh desetletjih tranzicije še ni na tako visoki stopnji politične kulture, da bi državljani lahko imeli svoj BBC. Resnično neodvisen vir informacij brez političnih vplivov. Po lomastenju različnih političnih opcij, nazadnje pred leti SDS, je s sedanjo »vladavino« Levice na RTV Slovenija ta javni zavod dosegel dno.
Vprašanje, ali ga je sploh še mogoče reorganizirati in sanirati ali pa morda ne bi bilo bolje, da bi ga, podobno kot so storile nekatere druge evropske države, raje poslali v stečaj in potem na pogorišču naredili novo RTV-hišo? Veliko pove že primerjava, da je v enem največjih slovenskih izvoznikov, podjetju Revoz iz Novega mest, zaposlenih 1400 ljudi, v javnem zavodu RTV Slovenija pa jih je še vedno okoli dva tisoč!?
Za Levico v vladi Roberta Goloba bo ostalo pogorišče, stranki pa grozi, da bo na naslednjih parlamentarnih volitvah pristala na smetišču slovenske politične zgodovine. Kar za demokracijo ne bo prav nobene škode, prej nasprotno. Na oblasti ni odpovedala le Asta Vrečko, tudi ministra Luka Mesec in Simon Maljevac sta požrla že nič koliko obljub volivcem, od na tisoče novo zgrajenih stanovanj do funkcioniranja dolgotrajne oskrbe v praksi in še bi lahko naštevali. Po polovici mandata Golobove vlade lahko mirno zapišemo, da koder hodi Levica, tam še trava več ne raste.
Novinarski kolegi v tiskanih medijih, ki zaradi spremenjenih bralnih navad počasi izumirajo, pa še kar upajo, da jih bo z novim medijskim zakonom in nekakšnimi shemami državnih pomoči pred propadom rešila Levica. Oni v resnici niso sposobni rešiti niti svojih zavoženih političnih karier, kaj šele problemov slovenskih medijev.