Slovenija se obotavlja poklicati izraelskega veleposlanika na zagovor zaradi napada na Gazo, je bila danes v odzivu na izraelski poklic slovenske veleposlanice v Tel Avivu kritična stranka Levica. "Izrael ve, kaj počne, in nima zadržkov, da to uveljavlja. Tudi mi bi morali narediti enako," so željo po recipročnem ukrepu izrazili v stranki.

Stabiliziran ugled vlade in njene prve stranke se lahko hitro znajde pod novim udarnim valom. Prvi bo čez mesec in pol – evropske volitve. Nanje bi šli Gibanje Svoboda in Levica, podprti z referendumi o legalizaciji konoplje, uvedbi evtanazije in uveljavitvijo preferenčnega glasu v volilni zakonodaji.

Znano je, da so tiskani mediji zadnja leta v krizi, ker se bralci selijo na spletne medije, ki jih večinoma brezplačno berejo. A v resnici za uporabo spleta plačujejo naročnino telekomunikacijskim in mobilnim operaterjem, ki ponujajo tudi vsebine spletnih medijev.

Ideja o skorajšnjem priznanju palestinske države je med koalicijskimi strankami toliko dozorela, da je le še vprašanje časa, kdaj bo vlada sprejela sklep o priznanju. Kaj bi to pomenilo za Slovenijo, kakšne posledice bi priznanje imelo za Palestince in trenutno vojno proti Hamasu v Gazi ter seveda za slovensko-izraelske odnose? V enem stavku: priznanje ne bi rešilo ničesar, na glavo bi nam nakopalo le neskončno zamero Izraela.

Na ljubljanskem Trgu francoske revolucije se je včeraj popoldne zbralo nekaj sto ljudi, ki so na shodu s sloganom "Ne Nato, mir nam dajte" pred 20. obletnico priključitve zvezi Nato pozvali k izstopu Slovenije iz zavezništva. Na protestu, ki se ga je udeležil tudi vrh stranke Levica, je bilo slišati tudi pozive k osvoboditvi Palestine.

Novi obrazi so se izkazali za zgrešen projekt, zato v političnem zakulisju razmišljajo, da bodo na prihodnjih volitvah stavili kar na izkušene politike leve politične opcije.

Iz Levice je danes kolektivno izstopilo več članov. "Njihov odstop je bil pričakovan in napovedan, sama pričakujem še kakšne odstope v prihodnosti," se je odzvala koordinatorica stranke Asta Vrečko. Po njenih besedah vsi podpisniki pisma o odstopu niti niso člani stranke, nekateri so izstopili že pred časom, drugi so šele v postopku včlanjevanja.

Poslanske skupine Svoboda, SDS, SD in NSi so danes v postopek v DZ vložile predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2), ki bi skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z elektriko. Referendum bi bil v drugi polovici novembra letos.

Pišem o izločanju akterjev tako z leve kot z desne strani slovenske politične arene. Na levi strani so tudi težave z identiteto in zmedenostjo volilnega telesa »levice«. Na desni pa gre za monopolne interese SDS in značilnosti njenega vodstva. Vse to priča o tem, da imamo na Slovenskem le omejeno demokracijo, če je o njej sploh mogoče govoriti. Za to nosita odgovornost oba pola slovenske politike.

Dobre tri mesece pred evropskimi volitvami so akterji na slovenskem političnem parketu že dodobra v pripravah, predvsem z izbiranjem kandidatov. Z oblikovanjem kandidatnih list so najbolj pohiteli v opoziciji, v koaliciji zaključujejo postopke evidentiranja. Aktivirale so se tudi zunajparlamentarne stranke, nekatere so že predstavile nosilce list.

Levica, ki jo po lanskem kongresu in nedavnem predlogu za razrešitev poslanca Mihe Kordiša z mest v delovnih telesih DZ pretresajo napetosti, končuje svojo notranjo krizo, ocenjuje nekdanji koordinator Luka Mesec. "Tisti, ki so stranko notranje razdvajali, uničevali, bučno odhajajo," je poudaril. Prepričan je, da je Levica na poti h konsolidaciji.

Nekdanji prvak SD Igor Lukšič meni, da stabilnost koalicije ideološko zagotavlja Janez Janša s svojim obnašanjem in tem, kar je počel v prejšnji vladi. Tehnično pa ima premier Robert Golob stabilno podporo s številom glasov, ki jih ima v parlamentu, saj ima Svoboda 40 poslancev. Tudi če gre SD iz vlade, nima druge izbire, saj je na drugi strani Janša. Zato je ta koalicija stabilna in bo zdržala do konca, je prepričan profesor politologije.

Afera z nakupom stavbe na Litijski je povzročila največji pretres v vladni koaliciji. Poleg pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan se bo na izrednem kongresu SD najverjetneje poslovila predsednica stranke Tanja Fajon.

V včerajšnji Tarči na TV Slovenija so poleg o aferi, ki trese Socialne demokrate, spregovorili tudi o razprtijah v Levici, iz katere izganjajo poslanca Miho Kordiša, ki se je sprl s poslansko skupino in tudi vodstvom stranke.

Kdor meni, da dogajanje v stranki SD koristi premierju Robertu Golobu in njegovi stranki Gibanje Svoboda, se moti. Vladna koalicija se namreč še nikoli prej ni znašla v tako negotovih razmerah.

Koordinatorica Levice Asta Vrečko je danes obtožbe zoper poslanca Miho Kordiša ocenila kot resne, ravnanja, kot so nespoštljiv dialog, grožnje in neprimerno obnašanje, pa kot nedopustne. Preostalim poslancem pa je izrekla podporo. V stranki se bodo sicer o vsem skupaj še pogovorili.

Poslanec Levice Miha Kordiš je presenečen nad predlogom poslanske skupine Levica mandatno volilni komisiji DZ, naj se ga razreši z vseh mest v delovnih telesih, katerih član je. Prepričan je, da se ga skuša na ta način utišati zaradi njegovih dosedanjih političnih stališč. Za zdaj tudi ne vidi razloga, da bi odstopil kot poslanec.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v izjavi v DZ pojasnil, da je poslanec Miha Kordiš poskušal izsiliti zaposlitev v poslanski skupini s pritiski na ostale poslance, organe stranke, njemu pa naj bi grozil s posledicami. Če se bo stranka strinjala, da je Kordiševo ravnanje v nasprotju z njenimi načeli, bi moral odstopiti kot poslanec, meni.

Poslanska skupina Levica je na mandatno volilno komisijo DZ poslala predlog za razrešitev poslanca Mihe Kordiša z mesta predsednika odbora za delo, družino, socialne zadeve ter z mesta člana v odborih DZ in v preiskovalni komisiji zaradi "zlorabe položaja, zavajanj, pritiskov, groženj in izsiljevanja v poslanski skupini", so sporočili iz Levice.

Po besedah nekdanjega ministra za finance in ekonomista dr. Janeza Šušteršiča so opozorila gospodarstva pred vedno večjim obremenjevanjem upravičena. To je v bistvu edina vladna proračunska politika, ki jo vidimo. Na drugi strani namreč ni videti, da bi kje zniževali izdatke.