Poslanec Levice Miha Kordiš je presenečen nad predlogom poslanske skupine Levica mandatno volilni komisiji DZ, naj se ga razreši z vseh mest v delovnih telesih, katerih član je. Prepričan je, da se ga skuša na ta način utišati zaradi njegovih dosedanjih političnih stališč. Za zdaj tudi ne vidi razloga, da bi odstopil kot poslanec.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v izjavi v DZ pojasnil, da je poslanec Miha Kordiš poskušal izsiliti zaposlitev v poslanski skupini s pritiski na ostale poslance, organe stranke, njemu pa naj bi grozil s posledicami. Če se bo stranka strinjala, da je Kordiševo ravnanje v nasprotju z njenimi načeli, bi moral odstopiti kot poslanec, meni.

Poslanska skupina Levica je na mandatno volilno komisijo DZ poslala predlog za razrešitev poslanca Mihe Kordiša z mesta predsednika odbora za delo, družino, socialne zadeve ter z mesta člana v odborih DZ in v preiskovalni komisiji zaradi "zlorabe položaja, zavajanj, pritiskov, groženj in izsiljevanja v poslanski skupini", so sporočili iz Levice.

Po besedah nekdanjega ministra za finance in ekonomista dr. Janeza Šušteršiča so opozorila gospodarstva pred vedno večjim obremenjevanjem upravičena. To je v bistvu edina vladna proračunska politika, ki jo vidimo. Na drugi strani namreč ni videti, da bi kje zniževali izdatke.

Nekdanji minister za gospodarstvo in ekonomist dr. Matej Lahovnik opozarja na še en problematičen ukrep sedanje vlade: dohodninski davčni razredi se ne bodo usklajevali z inflacijo.

Poslanka Levice Tatjana Greif je danes protestno izstopila iz parlamentarne skupine prijateljstva z Izraelom, so sporočili iz stranke. V pojasnilu je zapisala, da izstopa zaradi krvave morije v Gazi. Levica je ob tem tudi obsodila vabilo poslancem izraelskega veleposlaništva na današnje predvajanje posnetkov napada Hamasa na Izrael 7. oktobra.

Premier Robert Golob si še kar zabija avtogole. Po novem letu je pripravo seznama letošnjih vladnih prioritet zaupal ministru za delo (in podpredsedniku vlade) Luki Mescu iz stranke Levica. Ena od prioritet je davčna reforma. Ko se skrajna levica loti davkov, je to pot v dodatno obremenjevanje podjetnikov, sesuvanje srednjega sloja in najbolj produktivnih posameznikov.

Nedavno je odstopil vodja Urada vlade za narodnosti Janez Doltar, katerega so pri Društvu Ključ obtožili za nestrokovnost, neprimerno vedenje in celo spolno nadlegovanje uslužbenk Urada. Doltar očitke zavrača in pravi: v ozadju je bila agenda njegove odstranitve s položaja, da bi se potem na proračunu Urada pasli nevladniki povezani s stranko Levica.

Trda evropska levica ni prebolela padca berlinskega zidu, propada socializma in Sovjetske zveze, zato zdaj diskretno podpira rusko agresijo na Ukrajino, saj je Putina prepoznala kot reinkarnacijo ideologije, ki se upira zahodni dekadenci in kapitalizmu.

Ne Tatjana Bobnar, za strmoglavljenje podpore vladi in prvemu ministru so večinoma drugi razlogi. Z Robertom Golobom se je na dnu lestvic priljubljenosti politikov znašel tudi minister Luka Mesec, poleg Tanje Fajon (SD) podpredsednik vlade. Gibanje Svoboda se spreminja v podružnico Levice, ki ima vse bolj glavno besedo v koaliciji.

Gospodarski minister Matjaž Han je skušal v vladi doseči zamrznitev spornega zakona o »štempljanju«, a ga je premier Robert Golob okrcal in mu izrekel opomin. Han je imel prav – neživljenjska uredba je nazadnje razkurila javnost in načela podporo vladi.

Plahneti je začel še en novi obraz v politiki. V enem letu se je podpora premierju Robertu Golobu, njegovi vladi in stranki več kot prepolovila. Svoboda je postala privesek Levice, dialog z gospodarstvom pa iščejo Socialni demokrati. Obljubljene reforme so izpuhtele, namesto njih smo dobili nove dajatve in omejitve.

Nekaj mesecev pred zadnjimi volitvami v državni zbor je stranka SD pripravila »največji javni projekt izgradnje stanovanj doslej« in najavila, da bo najem novega 65 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani stal le 350 evrov mesečno. S takšnimi obljubami so šli na volitve. Seveda od obojega ni ostalo nič, pri čemer pri stranki zdaj s prstom kažejo na Svobodo in Levico.

Zadnji težko pričakovani vrh koalicije je bil prej kot ne le predstava za javnost. Napovedi kakšne vse ukrepe in zakonodajo bo sprejela vlada, se še naprej anulirajo skoraj hitreje kot se porodijo.

Po politično burnem mesecu, ki so ga zaznamovali odhodi več ministrov, napetosti v koaliciji in premierjeva napoved o krčenju ministrske ekipe, bodo danes za skupno mizo sedla vodstva koalicijskih strank. Rdeča nit sestanka bo rekonstrukcija vlade in pregled uresničevanja koalicijskih zavez. Slednje kot nujno ocenjujejo predvsem v SD in Levici.

Ali, če damo na stran kulturnobojniške teme, obstaja ideologija te vlade? Pojasnjujemo, zakaj se tega tudi v teh kaotično dramatičnih dneh in tednih zavedajo le v Levici.

Pogovori o rekonstrukciji vlade so še odprti oz. stvar pogajanja, po napovedi premierja Roberta Goloba o krčenju števila resorjev menijo v Levici. Treba se je vprašati, kaj je namen takšne rekonstrukcije in ali je zanjo primeren trenutek. "Sile bi bilo verjetno bolje usmeriti v kakšne druge stvari," je ocenil vodja poslancev Matej T. Vatovec.

Minuli teden je postregel z več menjavami v vladni ekipi. Zdravstveni resor je dobil novo vodstvo, poslovili pa so se trije ministri aktualne vlade. Koalicijski partnerji ob tem zatrjujejo, da o širši rekonstrukciji vlade za zdaj ne razpravljajo, pojavljajo pa se premisleki o smiselnosti pregleda doslej izpolnjenih ciljev koalicijske pogodbe.

Pomislek v naslovu nikakor ni retoričen. Potem ko je 7. oktobra palestinska teroristična organizacija Hamas z raketami zasula Izrael in vdrla na njegovo ozemlje, da bi pobila in ugrabila čim več ljudi, na Bližnjem vzhodu ni več prostora za retorična vprašanja. Razsekane ženske, obglavljeni otroci in dojenčki dokazujejo, da je bil Hamasov »napad presenečenja« v marsičem posnetek barbarskega divjanja Islamske države, za katero smo mislili, da je končala na smetišču zgodovine.

Bo premier Robert Golob peljal vladno barko naprej varno v pristan do spomladi 2026, si bo že med samo plovbo nadel rešilni pas in skočil v morje, krmilo pa prepustil drugemu mandatarju ali pa se bo njegov »Titanik« zaletel v ledeno goro in bomo šli (spet) na predčasne volitve? To so trije mogoči scenariji na razburkanem slovenskem političnem morju.