Ko se bomo v Sloveniji začeli pogovarjati o vsebini, ne o tem, ali smo za ali proti Janši, bo tranzicija končana. Ne samo pogovarjati, tudi poslušati se bomo morali še naučiti. Poslušati tiste, ki imajo drugačno mnenje in dopustiti, da nas prepričajo z argumenti. Politično oz. ideološko izključevanje drugače mislečih zagotovo ni v duhu demokracije. Ni vse dobro, kar predlaga levica, in ni vse slabo, kar zagovarja desnica.

Po zaslugi Levice je letošnji Blejski strateški forum (BSF) postal še bolj opazen in prepoznaven mednarodni dogodek. Poskus, da bi organizatorje prislili k odpovedi povabila nekdanji izraelski zunanji ministrici Tzipi Livni, je propadel, politično-protestniški cirkus s propalestinskimi aktivisti in bojkotom vladne Levice pa je kljub obnašanju predsednice Nataše Pirc Musar na koncu prinesel le pozitivne rezultate. Ključna je zagotovo ugotovitev, da brez dialoga ni miru na svetu.

Stranka Levica je na oblasti popolnoma odpovedala. Njihovi ministri z novo koordinatorico stranke so eden od drugega večja katastrofa. Asta Vrečko v javnih nastopih deluje vse bolj histerično, ministrstvo za kulturo pa je dobesedno v razsulu. Priča smo popolni nesposobnosti upravljanja zelo pomembnega resorja, kjer po politični liniji brezsramno zaposlujejo svoje kadre in delijo proračunski denar levičarskim aktivistom.

Velikokrat se nam zdi, tudi pišemo, beremo, poslušamo, se čudimo – le kje smo našli politike, ki krojijo naše življenje in delo?

Prvak SD Matjaž Han je v intervjuju za Reporter spregovoril tudi o morebitnem povezovanju med SD in Levico.

Evropska unija gre naprej, večjega zasuka v desno na minulih volitvah v Evropski parlament ni bilo. Premier Robert Golob je na četrtkovem zasedanju Evropskega sveta podprl kandidaturo Ursule von der Leyen za drugi mandat na čelu Evropske komisije. »Zmagovalec« evropskih volitev v Sloveniji, predsednik SDS Janez Janša pa je pred vrhom Evropske ljudske stranke (ELS) ponovil, da imajo v njegovi stranki še vedno velike pomisleke glede vnovične kandidature nemške krščanske demokratke.

Janez Janša je na volitvah v Evropski parlament dobil spet krila. Prepričljiva zmaga SDS z 8,5-odstotnim naskokom pred Gibanjem Svoboda ob 41,35-odstotni volilni udeležbi je največja in najbolj točna anketa javnega mnenja na polovici mandata vlade Roberta Goloba. Kaj ta rezultat pomeni za Janšo in kaj za Goloba?

Preživeli smo! Mi, volivci! In zdaj si želimo samo malo miru. To so seveda naivne želje, čeprav bo čez poletje morda le malo zatišja, jeseni pa nas gotovo čaka prava politična eksplozija. Kaj zelo pretresljivega se na volitvah kljub vsemu ni zgodilo, le da je J. Janša dobil štiri poslance in ne le dva. Tako bo SDS slavila najbrž kar do naslednjih volitev, ko bo Janša skušal unovčiti zmago na evropskih volitvah.

Duh je ušel iz steklenice. Kdor seje veter, žanje vihar. Sploh ta pregovor najbolje opisuje, kar se je minuli teden tik pred evropskimi volitvami dogajalo v Ljubljani. Ne gre toliko za politično odločitev o priznanju neke države, ki ima težavo z izpolnjevanjem osnovnih pogojev državnosti in suverenosti, ampak za širše družbene posledice tega dejanja.

»30.000 glasov za kampanjo, v katero je šlo 100.000 evrov, je poraz,« je poslanec Miha Kordiš napadel vodstvo Levice in njen rezultat na evropskih volitvah. »Toliko denarja vržeš v volitve samo, če greš po mesto v EU parlamentu,« trdi Kordiš, ki izpostavlja, da je 3,3 evre na glas, kolikor je porabila Levica, z naskokom najdražji volilni rezultat na letošnjih volitvah.

Stranke, ki se na nedeljskih volitvah potegujejo za stolčke v evropskem parlamentu, so tik pred koncem volilne kampanje še zadnjič nagovarjale volivce in jih snubile, naj jim zaupajo svoj glas.

Letošnje evropske volitve sovpadajo s polovico mandata aktualne zasedbe državnega zbora, ki je za predsednika vlade izvolila Roberta Goloba. Njegova stranka ima kar 40 poslancev, kar je daleč največ, kolikor jih je kdaj dobila katerakoli stranka v slovenskem parlamentu.

Zoran Janković, ljubljanski župan, je opoziciji v ljubljanskem mestnem svetu dal vedeti, kdo je glavni

Premier Robert Golob je danes pozdravil napoved kolegov iz Španije, Irske in Norveške, da bodo te države 28. maja priznale Palestino. Spomnil je, da je Slovenija nedavno začela proces priznanja Palestine, v katerem so izrazili pričakovanja, ki jih ima do Palestincev in Izraela, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Gibanje Svoboda Roberta Goloba se bo na evropskih volitvah soočilo z »liberalno zeleno listo«, na kateri bodo nastopili njihovi »odpadniki« s Klemnom Grošljem na čelu. Poleg tega bo glasove razočarancev nabiral tudi Vladimir Prebilič s stranko Vesna.

Koalicijski partnerici SD in Levica sta se sestali s Tomažem Veselom, ki ga je največja vladna stranka Svoboda pred dobrim mesecem predstavila kot kandidata za bodočega evropskega komisarja. Partnerji so srečanje označili za konstruktivno. V SD napovedujejo podporo Veselovi kandidaturi, v Levici se bodo o tem izrekali po evropskih volitvah.

Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je obravnaval decembrsko poročilo računskega sodišča, ki kaže, da je ŠOU s sredstvi ravnal netransparentno. Glede na izsledke revizije v Levici direktorja pozivajo k odstopu, ŠOU pa, da z javnim prenosom seje omogoči razkritje zapravljanja sredstev. V ŠOU to razumejo kot pripravo na študentske volitve.

Po 32 letih se z vrha največje opozicijske stranke poslavlja Janez Janša. Slabo leto pred rednimi parlamentarnimi volitvami v SDS pride do prenove, pomladitve, ki je med Janšo in Logarjem dogovorna, sporazumna, s širšo podporo.

Preverili smo, koliko in koga so poslanske skupine zaposlovale v tem mandatu državnega zbora.

Udeležba na junijskih volitvah v Evropski parlament naj bi bila višja zaradi geopolitičnih varnostnih groženj, ocenjujejo analitiki. Grožnja iz Moskve, vojna v Ukrajini in kibernetski napadi ruskih hekerjev, ki so moderna oblika Putinove vojske, naj bi na volišča po evropskih državah pognale tudi lepo število tistih, ki se jih drugače ne bi udeležili. Z višjo udeležbo bi lahko prišlo do kontra učinka, kot ga načrtujejo v Kremlju, ki že vrsto let po številnih evropskih državah (finančno) podpirajo politične populiste, ki razbijajo EU, da bi na koncu več glasov prejele zmerne, sredinske stranke.