Ministrica za kulturo Asta Vrečko je napovedala dvig sredstev tako za medije kot tudi za slovensko knjigo, pojasnila je, zakaj vztraja, da poznejša podelitev denarne nagrade Svetlani Makarovič ni bila nezakonita, zakaj se obnova ljubljanske Drame zapleta in zakaj se je lani udeležila proslave na Čebinah. Spregovorila pa je tudi o burnem dogajanju v stranki in povezovanju z zeleno stranko Vesna, v čem se razlikuje od stranke SD in zakaj ne pričakuje, da se bo na oblast spet vrnil Janez Janša.

Predvolilna kampanja se že začenja. Prva, ki je vrgla kamen, je Levica. Tista najmanjša vladna stranka, ki se rada prikazuje kot brezmadežna, a se hkrati sooča z osipom podpore zaradi sodelovanja v vladi, za katero del njenih radikalnih volivcev meni, da je neoliberalna.

Zmagoslavje desne in leve populistične stranke na dveh deželnih volitvah v septembru na vzhodu Nemčije (na Saškem in v Turingiji) ter izredno slab volilni izkupiček treh strank sedanje nemške vladne koalicije (izjema je zmaga socialdemokratov na deželnih volitvah v Brandenburgu 22. septembra) sta močno pretresla nemško politično prizorišče, sunke tega političnega potresa pa je mogoče čutiti tudi na evropski ravni.

Muanis Sinanović je večplastni pisec, ki se v svoji najnovejši knjigi Vse luči poglobi v življenje uveljavljenega pisatelja iz druge generacije priseljencev. Raziskuje teme identitete, pripadnosti in pogosto obremenjenega odnosa med umetnostjo in politiko. Njegovi vpogledi izzivajo prevladujoče pripovedi sodobne družbe, za katere trdi, da dajejo prednost iskanju užitka pred smiselno angažiranostjo. Njegove nedavne kritike levice na oblasti, zlasti glede ministrice za kulturo, razkrivajo zapleten in razvijajoč se pogled na politično krajino. Sinanović v intervjuju odkritosrčno spregovori o svojih pogledih na trenutno stanje levice in izrazi zaskrbljenost nad po njegovem mnenju agresivno in antiintelektualno držo njenih elit.

Zmagoslavje desne in leve populistične stranke na dveh deželnih volitvah v septembru na vzhodu Nemčije (na Saškem in v Turingiji) ter izredno slab volilni izkupiček treh strank sedanje nemške vladne koalicije (izjema je zmaga socialdemokratov na deželnih volitvah v Brandenburgu 22. septembra) sta močno pretresla nemško politično prizorišče, sunke tega političnega potresa pa je mogoče čutiti tudi na evropski ravni.

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je že deveta ministrica vlade Roberta Goloba, ki se bo poslovila od svoje funkcije.

Ko se bomo v Sloveniji začeli pogovarjati o vsebini, ne o tem, ali smo za ali proti Janši, bo tranzicija končana. Ne samo pogovarjati, tudi poslušati se bomo morali še naučiti. Poslušati tiste, ki imajo drugačno mnenje in dopustiti, da nas prepričajo z argumenti. Politično oz. ideološko izključevanje drugače mislečih zagotovo ni v duhu demokracije. Ni vse dobro, kar predlaga levica, in ni vse slabo, kar zagovarja desnica.

Po zaslugi Levice je letošnji Blejski strateški forum (BSF) postal še bolj opazen in prepoznaven mednarodni dogodek. Poskus, da bi organizatorje prislili k odpovedi povabila nekdanji izraelski zunanji ministrici Tzipi Livni, je propadel, politično-protestniški cirkus s propalestinskimi aktivisti in bojkotom vladne Levice pa je kljub obnašanju predsednice Nataše Pirc Musar na koncu prinesel le pozitivne rezultate. Ključna je zagotovo ugotovitev, da brez dialoga ni miru na svetu.

Stranka Levica je na oblasti popolnoma odpovedala. Njihovi ministri z novo koordinatorico stranke so eden od drugega večja katastrofa. Asta Vrečko v javnih nastopih deluje vse bolj histerično, ministrstvo za kulturo pa je dobesedno v razsulu. Priča smo popolni nesposobnosti upravljanja zelo pomembnega resorja, kjer po politični liniji brezsramno zaposlujejo svoje kadre in delijo proračunski denar levičarskim aktivistom.

Velikokrat se nam zdi, tudi pišemo, beremo, poslušamo, se čudimo – le kje smo našli politike, ki krojijo naše življenje in delo?

Prvak SD Matjaž Han je v intervjuju za Reporter spregovoril tudi o morebitnem povezovanju med SD in Levico.

Evropska unija gre naprej, večjega zasuka v desno na minulih volitvah v Evropski parlament ni bilo. Premier Robert Golob je na četrtkovem zasedanju Evropskega sveta podprl kandidaturo Ursule von der Leyen za drugi mandat na čelu Evropske komisije. »Zmagovalec« evropskih volitev v Sloveniji, predsednik SDS Janez Janša pa je pred vrhom Evropske ljudske stranke (ELS) ponovil, da imajo v njegovi stranki še vedno velike pomisleke glede vnovične kandidature nemške krščanske demokratke.

Janez Janša je na volitvah v Evropski parlament dobil spet krila. Prepričljiva zmaga SDS z 8,5-odstotnim naskokom pred Gibanjem Svoboda ob 41,35-odstotni volilni udeležbi je največja in najbolj točna anketa javnega mnenja na polovici mandata vlade Roberta Goloba. Kaj ta rezultat pomeni za Janšo in kaj za Goloba?

Preživeli smo! Mi, volivci! In zdaj si želimo samo malo miru. To so seveda naivne želje, čeprav bo čez poletje morda le malo zatišja, jeseni pa nas gotovo čaka prava politična eksplozija. Kaj zelo pretresljivega se na volitvah kljub vsemu ni zgodilo, le da je J. Janša dobil štiri poslance in ne le dva. Tako bo SDS slavila najbrž kar do naslednjih volitev, ko bo Janša skušal unovčiti zmago na evropskih volitvah.

Duh je ušel iz steklenice. Kdor seje veter, žanje vihar. Sploh ta pregovor najbolje opisuje, kar se je minuli teden tik pred evropskimi volitvami dogajalo v Ljubljani. Ne gre toliko za politično odločitev o priznanju neke države, ki ima težavo z izpolnjevanjem osnovnih pogojev državnosti in suverenosti, ampak za širše družbene posledice tega dejanja.

»30.000 glasov za kampanjo, v katero je šlo 100.000 evrov, je poraz,« je poslanec Miha Kordiš napadel vodstvo Levice in njen rezultat na evropskih volitvah. »Toliko denarja vržeš v volitve samo, če greš po mesto v EU parlamentu,« trdi Kordiš, ki izpostavlja, da je 3,3 evre na glas, kolikor je porabila Levica, z naskokom najdražji volilni rezultat na letošnjih volitvah.

Stranke, ki se na nedeljskih volitvah potegujejo za stolčke v evropskem parlamentu, so tik pred koncem volilne kampanje še zadnjič nagovarjale volivce in jih snubile, naj jim zaupajo svoj glas.

Letošnje evropske volitve sovpadajo s polovico mandata aktualne zasedbe državnega zbora, ki je za predsednika vlade izvolila Roberta Goloba. Njegova stranka ima kar 40 poslancev, kar je daleč največ, kolikor jih je kdaj dobila katerakoli stranka v slovenskem parlamentu.

Zoran Janković, ljubljanski župan, je opoziciji v ljubljanskem mestnem svetu dal vedeti, kdo je glavni

Premier Robert Golob je danes pozdravil napoved kolegov iz Španije, Irske in Norveške, da bodo te države 28. maja priznale Palestino. Spomnil je, da je Slovenija nedavno začela proces priznanja Palestine, v katerem so izrazili pričakovanja, ki jih ima do Palestincev in Izraela, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.