Politična tajna policija Udba je leta 1980 spremljala reakcije ob umiranju in nato smrti Josipa Broza Tita. Poročila Udbe je prejemal tudi tedanji predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan, ki je od špicljev izvedel zanimive stvari. Publicist Igor Omerza v knjigi Milan Kučan in Udba razkriva udbovske dokumente o nekdanjem prvem možu slovenske partije in med njimi izpostavi nekatera bizarna poročila, ki so jih agenti Udbe pripravili za tedanje partijsko vodstvo.

Igor Omerza v svoji novi knjigi Milan Kučan in Udba razkriva udbovske dokumente o nekdanjem prvem možu slovenske partije. Toda Kučan ni bil njena žrtev, ampak prejemnik njenih poročanj o državljanih, za katerimi je vohunila.

Kapuściński je v Imperiju zelo nazorno napovedal današnjo usodo Ukrajine, pravi legendarni polonist o zaključkih iz knjige Imperij Ryszarda Kapuścińskega.

Komisija za ustavna vprašanja spodnjega doma italijanskega parlamenta je odprla pot odvzemu državnega odlikovanja jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu Titu. Poslanci so namreč v torek odobrili zakonski predlog, po katerem bo lahko vlada preklicala priznanje tudi pokojnim odlikovancem, kar doslej ni bilo mogoče.

Vatikan je v sredo naznanil posvetitev novega škofa na Kitajskem, že tretjega v tednu dni, kar kaže na zbližanje stališča med Pekingom in Svetim sedežem glede občutljivega vprašanja imenovanja škofov v državi, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Veljko Rus, Vladimir Arzenšek, Janez Jerovšek in Tine Hribar , profesorji na nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN), so bili v začetku sedemdesetih let trn v peti takratnih partijskih veljakov, ki so se jih odločili odstraniti s fakultete.

»Rdeči lemenat«, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ni bil dovolj rdeče »klerikalen«, zato se je pred dobrimi petdesetimi leti – po obračunu z Stanetom Kavčičem leta 1971 – partija odločila za t. i. idejno razčiščevanje oziroma diferenciacijo. Predstavili smo nekaj zapisnikov s sestankov aktiva zveze komunistov na takratni FSPN. Že od konca sedemdesetih prejšnjega stoletja jih hranimo v domačem arhivu.

V intervjuju za Dnevnik je Ivan Rudolf, šef kabineta predsednika slovenske vlade Staneta Kavčiča (od 1967 do 1972), ustrelil kar precej kapitalnih kozlov. Poglejmo!

Pri žrtvah komunističnega nasilja gre za kategorijo žrtev, ki je bila in je delno še zapostavljena, zato ocenjujemo, da je obeležitev dneva v njihov spomin več kot smiselna, v izjavi skupina slovenskih zgodovinarjev poziva vlado, naj vrne odpravljeni dan spomina v javni koledar in s tem pokaže državniško modrost.

Del slovenske javnosti je pred dnevi razburila novica, da je vlada Roberta Goloba na dopisni seji po hitrem postopku ukinila spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Po drugi strani pa istih ministrov ne moti, da se slovenski veleposlaniki v Italiji udeležujejo slovesnosti ob podobnem dnevu spomina na žrtev fojb.

Med ministri Golobove vlade zbuja pozornost ministrica za kulturo Asta Vrečko. Po njeni letošnji poklonitvi ustanovitvi Komunistične partije Slovenije na Čebinah, se kritična javnost sprašuje, od kod izvor njenih tako radikalnih, vedno bolj stopnjevanih stališč in zahtev.

»Jugoslavije ni več.« To je po plebisciti o samostojnosti izjavil vodja Demosa Jože Pučnik. Je pa zato »postjugoslavanstvo«. Tega fenoma oziroma koncepta v družboslovju se je v prispevku Zbogom postjugoslovanstvo! v reviji Anali Hrvaškega politološkega društva kritično lotila profesorica na zagrebški fakulteti političnih znanosti Mirjana Kasapović. Po njenih besedah gre za ideološki konstrukt par excellence, identiteto, ki ni izvedena iz pripadnosti stvarne, temveč izmišljene nacionalne ali državne skupnosti.

Ministrstvo za pravosodje je po besedah ministrice Dominke Švarc Pipan naznanilo sume kaznivih dejanj zaradi zapisa prvaka SDS Janeza Janše o napovedi državljanske vojne, s katerim se je odzval na vladno ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. V koalicijski poslanskih skupinah pa državljane pozivajo, da obsodijo sovražni govor.

Bivši predsednik republike Borut Pahor ocenjuje, da je bila nedavna odločitev vlade o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja neprimerna in nesprejemljiva. S tem in podobnimi dejanji se vračamo v čase, ko sta se glede teh vprašanj konfliktno soočali dve resnici, kar nas pelje nazaj, opozarja. Zato poziva k zadržanosti in modrosti.

»Ah, ah, dajte no, nobene državljanske vojne ne bo in je ne rabimo. Ne tega kurit...« se je ustavni pravnik in vidni član NSi Janez Pogorelec odzval na izpad prvaka SDS Janeza Janše ob potezi Golobove vlade, ki je razveljavila sklep Janševe vlade o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.

V Gibanju Svoboda so ogorčeni nad zapisi predsednika SDS Janeza Janše, ki je vladi očital, da je z ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja "napovedala novo državljansko vojno". Kot opozarjajo, takšne izjave predstavljajo poziv k nasilju ter novim delitvam in nestrpnosti.

Vlada je na dopisni seji odločila o prenehanju veljavnosti sklepa o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Tega je vlada Janeza Janše lani razglasila za 17. maj. Sklep je sprejela le nekaj dni prej, brez javne in strokovne razprave, kar je bil tudi razlog za današnjo razveljavitev sklepa, piše v sporočilu vlade.

Devetega maja zaznamujemo kar dve pomembni obletnici: na ta dan leta 1945 je začela veljati kapitulacija nacistične Nemčije in s tem je bilo vsaj v Evropi uradno konec druge svetovne vojne. Pet let pozneje na isti dan pa je takratni francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil oblikovanje Evropske skupnosti za premog in jeklo, iz katere je pozneje nastala sedanja Evropska unija. Prvi praznik praznujemo kot dan zmage, drugega kot dan Evrope.

Ustavno sodišče lahko postane problem za Golobov sončni dvor, ovira na poti prevzema nacionalke, ki ga je ustavila presoja ustavnosti razvpite novele zakona o RTV Slovenija. Odločitev ustavnih sodnikov bo zato pomemben preizkus sodniške integritete, neodvisnosti in načelnosti. Ne glede na to, kako se bodo odločili, je nujno, da njihovo odločitev spoštujemo.

Turistično društvo Trbovlje je včeraj organiziralo tradicionalni pohod z baklami na Čebine, kjer so proslavili 86. obletnico ustanovitve Komunistične partije Slovenije. Izpred postaje pri Sparu v Trbovljah so organizirali tudi avtobusni prevoz, na prireditvi po kulturnem programu pa je nastopila celo ministrica za kulturo Asta Vrečko, sicer namestnica koordinatorja Levice Luka Meseca.