Pet desetin mladeničev, večinoma zamaskiranih, z nekaj neonacistične ikonografije, samoimenovanih kot Slovenska obrambna straža, je 7. junija paradiralo sredi belega dne in po centru bele Ljubljane, vzklikalo gesla proti migrantom, policija jih je spremljala in zavarovala javni red in mir. V zraku je bil helikopter, policija je bila tudi na konjih ... Pol leta za tem vsled tega pohoda dobivamo zakonski seznam »kolaborantskih organizacij«. Stvari so v roke vzeli poslanci Svobode, SD in Levice.

Matija Ogrin, predsednik Nove slovenske zaveze, o noveli zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma

Bivši predsednik M. Kučan je ne prvič in gotovo ne zadnjič razburkal slovensko politično ozračje in javnost, ko je nekako podprl madžarskega premierja V. Orbana, ki je prepričan, da se je z ruskim predsednikom V. Putinom potrebno pogovarjati in iskati alternativne poti do miru med Ukrajino in Rusijo.

Prav je, da se kristjani, ki jih ni malo med volivci, člani in celo funkcionarji Gibanja Svoboda, zamislijo, pravi Marjan Podobnik o izjavi poslanca Svobode Martina Premka.

Dr. Dimitrij Rupel se v razmišljanjih o knjigi Igorja Omerze Milan Kučan in Udba: Kronologija tajnega poročanja in pojavljanja (1969-1990) dotakne tudi pomembnih protislovij slovenske politike.

Objavljamo nekaj razmišljanj dr. Dimitrija Rupla o knjigi Igorja Omerze Milan Kučan in Udba: Kronologija tajnega poročanja in pojavljanja (1969-1990).

Publicist Igor Omerza v knjigi Milan Kučan in Udba razkriva, kaj je Udba poročala nekdanjemu prvemu možu slovenske komunistične partije Milanu Kučanu. Poročila Udbe je začel prejemati že v 60. letih.

Politična tajna policija Udba je leta 1980 spremljala reakcije ob umiranju in nato smrti Josipa Broza Tita. Poročila Udbe je prejemal tudi tedanji predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan, ki je od špicljev izvedel zanimive stvari. Publicist Igor Omerza v knjigi Milan Kučan in Udba razkriva udbovske dokumente o nekdanjem prvem možu slovenske partije in med njimi izpostavi nekatera bizarna poročila, ki so jih agenti Udbe pripravili za tedanje partijsko vodstvo.

Igor Omerza v svoji novi knjigi Milan Kučan in Udba razkriva udbovske dokumente o nekdanjem prvem možu slovenske partije. Toda Kučan ni bil njena žrtev, ampak prejemnik njenih poročanj o državljanih, za katerimi je vohunila.

Kapuściński je v Imperiju zelo nazorno napovedal današnjo usodo Ukrajine, pravi legendarni polonist o zaključkih iz knjige Imperij Ryszarda Kapuścińskega.

Komisija za ustavna vprašanja spodnjega doma italijanskega parlamenta je odprla pot odvzemu državnega odlikovanja jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu Titu. Poslanci so namreč v torek odobrili zakonski predlog, po katerem bo lahko vlada preklicala priznanje tudi pokojnim odlikovancem, kar doslej ni bilo mogoče.

Vatikan je v sredo naznanil posvetitev novega škofa na Kitajskem, že tretjega v tednu dni, kar kaže na zbližanje stališča med Pekingom in Svetim sedežem glede občutljivega vprašanja imenovanja škofov v državi, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Veljko Rus, Vladimir Arzenšek, Janez Jerovšek in Tine Hribar , profesorji na nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN), so bili v začetku sedemdesetih let trn v peti takratnih partijskih veljakov, ki so se jih odločili odstraniti s fakultete.

»Rdeči lemenat«, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ni bil dovolj rdeče »klerikalen«, zato se je pred dobrimi petdesetimi leti – po obračunu z Stanetom Kavčičem leta 1971 – partija odločila za t. i. idejno razčiščevanje oziroma diferenciacijo. Predstavili smo nekaj zapisnikov s sestankov aktiva zveze komunistov na takratni FSPN. Že od konca sedemdesetih prejšnjega stoletja jih hranimo v domačem arhivu.

V intervjuju za Dnevnik je Ivan Rudolf, šef kabineta predsednika slovenske vlade Staneta Kavčiča (od 1967 do 1972), ustrelil kar precej kapitalnih kozlov. Poglejmo!

Pri žrtvah komunističnega nasilja gre za kategorijo žrtev, ki je bila in je delno še zapostavljena, zato ocenjujemo, da je obeležitev dneva v njihov spomin več kot smiselna, v izjavi skupina slovenskih zgodovinarjev poziva vlado, naj vrne odpravljeni dan spomina v javni koledar in s tem pokaže državniško modrost.

Del slovenske javnosti je pred dnevi razburila novica, da je vlada Roberta Goloba na dopisni seji po hitrem postopku ukinila spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Po drugi strani pa istih ministrov ne moti, da se slovenski veleposlaniki v Italiji udeležujejo slovesnosti ob podobnem dnevu spomina na žrtev fojb.

Med ministri Golobove vlade zbuja pozornost ministrica za kulturo Asta Vrečko. Po njeni letošnji poklonitvi ustanovitvi Komunistične partije Slovenije na Čebinah, se kritična javnost sprašuje, od kod izvor njenih tako radikalnih, vedno bolj stopnjevanih stališč in zahtev.

»Jugoslavije ni več.« To je po plebisciti o samostojnosti izjavil vodja Demosa Jože Pučnik. Je pa zato »postjugoslavanstvo«. Tega fenoma oziroma koncepta v družboslovju se je v prispevku Zbogom postjugoslovanstvo! v reviji Anali Hrvaškega politološkega društva kritično lotila profesorica na zagrebški fakulteti političnih znanosti Mirjana Kasapović. Po njenih besedah gre za ideološki konstrukt par excellence, identiteto, ki ni izvedena iz pripadnosti stvarne, temveč izmišljene nacionalne ali državne skupnosti.

Ministrstvo za pravosodje je po besedah ministrice Dominke Švarc Pipan naznanilo sume kaznivih dejanj zaradi zapisa prvaka SDS Janeza Janše o napovedi državljanske vojne, s katerim se je odzval na vladno ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. V koalicijski poslanskih skupinah pa državljane pozivajo, da obsodijo sovražni govor.