Zgodovinar dr. Jože Dežman je leta 2007 kot direktor Muzeja novejše zgodovine večkrat predlagal vladi Janeza Janše, da bi v Pivki uredili Park revolucije in tja preselili komunistične spomenike. Pripravljen je bil tudi projekt, a z vlade ni bilo nobenega odziva.

Češka je na slovenski desnici dolgo veljala za državo, ki je drugače od Slovenije, kjer so tudi po osamosvojitvi še naprej imeli škarje in platno v rokah v liberalce in socialdemokrate preimenovani komunisti, svoje komuniste z lustracijo poslala na smetišče zgodovine. K temu je treba dodati še pogosto pretirano opevanje češke gospodarske zgodbe o uspehu.

V Kočevskem rogu je bila danes pri kapeli ob grobišču pod Krenom spominska in spravna slovesnost z obletno mašo za žrtve revolucionarnega nasilja, ki jo je pripravila župnija Kočevje. Somaševanje je vodil prelat Anton Slabe. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, pred njo pa je položil venec k obeležju pred breznom.

Študijski center za narodno spravo je predstavil delo vladne komisije za izvajanje zakona o popravi krivic in spletno stran Zakladnica spominov, ki prinaša pričevanja nekdanjih političnih zapornikov in njihovih svojcev. Skupno je bilo do sedaj do odškodnine upravičenih 34.783 ljudi, komisija pa ocenjuje, da je upravičencev trikrat več.

Komunistični oblastnik Ivan Maček-Matija je bil človek, ki je med in še zlasti po drugi svetovni vojni odločal o življenju in smrti.

Objavljamo šokantno zgodbo, ki daje prvič popolni vpogled v kriminalno dejavnost jugoslovanskega režima.

Dr. Peter Starič, uveljavljeni strokovnjak za elektroniko, o svojih težavahv bivšem režimu

Sodišče v Pazinu je objavilo poziv upnikom Komunistične partije Hrvaške (KPH), da v 45 dneh predlagajo uvedbo stečaja stranke, ustanovljene v Umagu leta 2013. Ta ima 13.700 kun (okoli 1850 evrov) dolga, v 15 dneh pa mora sodišču poslati seznam premoženja in obveznosti. Če ne bo odziva upnikov in stranke, jo bo sodišče razglasilo za insolventno.

Lastnika kubanske restavracije El Cuba Libre v Manchestru se pritožujeta, da sta žrtvi politične cenzure, potem ko naj bi policist od njiju zahteval, da odstranita zastavo s podobo Che Guevare.

Bivši premier, sedanji predsednik vrhovnega sodišča in pokojni kardinal so med več tisoč Latvijci, ki so med hladno vojno sodelovali s takratno sovjetsko obveščevalno službo KGB, kaže seznam sodelavcev in agentov KGB v Latviji, ki ga je včeraj objavil latvijski nacionalni arhiv.

Član Zgodovinskega društva Kidričevo Rajko Topolovec je opisal krvavo zgodovino svojega kraja po drugi svetovni vojni. Društvo je tudi letos organiziralo mašo za žrtve komunističnega režima, po vojni ubite v taborišču v Kidričevem.

Kako je obveščevalec, kot je bil Niko Kavčič, naredil tako veliko napako, da ni sam pretipkaval in kopiral svojih dokumentov in je s tem v javnost spravil svojo dokumentacijo.

Ta teden smo obeležili dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov,. Ob tem je nadškof metropolit Stanislav Zore v ljubljanski stolnici daroval mašo za žrtve, moralni teolog Ivan Štuhec pa je v nagovoru pozval k ohranjanju spomina, da se grozote totalitarizma ne bi nikoli več ponovile.

V Prištini je v 82. letu starosti včeraj umrl kosovski politik, borec za človekove pravice in pisatelj Adem Demaci, znan tudi kot kosovski Nelson Mandela, saj je zaradi svojih političnih prepričanj kar 28 let prebil v zaporih nekdanje SFRJ.

V zadnjih desetletjih po vrnitvi iz Nemčije je bil Miki Muster daleč najbolj ustvarjalen in znan javnosti kot politični karikaturist tednikov Mag in Reporter.

Večina Slovakov meni, da je bilo življenje v času komunistične družbene ureditve boljše, kaže raziskava Konservativnega inštituta M. R. Stefanika. Da je bilo življenje prej precej ali vsaj malo boljše, je odgovorilo 43 odstotkov vprašanih, po padcu železne zavese pa se je izboljšalo po mnenju 32 odstotkov anketirancev.

Sploh ni nobenega dvoma. Že ob prvi postavitvi ob Poti (spomina in tovarištva) v Ljubljani so bili jambori z rdečo zvezdo postavljeni na črno.

V Trierju so za 200. rojstni dan Karla Marxa organizirali številne slovesnosti, med drugim so odkrili 5,5 metrov visok kip filozofa, ki ga je mestu podarila Kitajska. Hkrati je v mestu potekalo več manjših demonstracij, poroča nemški časnik Die Zeit.

V nemškem Trierju so se z odprtjem več razstav nocoj začele slovesnosti ob 200. obletnici rojstva nemškega filozofa in ekonomista Karla Marxa. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v govoru ob odprtju poudaril, da moramo Marxa razumeti v duhu njegovega časa, ter posvaril pred tem, da bi mu pripisovali odgovornost za zločine komunizma.

Elvira Miše Miklavčič, novinarka