Pred vami je 1.del intervjuja z Ivom Hvalico, v katerem opisuje svojo primarno družino, otroštvo, čas druge svetovne vojne, mladost, šolanje, poklicno delo v Libiji in svojo opazno včlanitev in delovanje v nekdanji Socialdemokratski zvezi Slovenije, ki jo je soustanovil France Tomšič. Kasneje je SDSS vodil dr. Jože Pučnik in od leta 1993 Janez Janša, s katerim se je Hvalica že pred več leti razšel iz stranke pa izstopil.

Da Josip Broz iz Kumrovca in maršal Tito ne moreta biti ista oseba, v dosjeju piše politični analitik dr. Boštjan M. Turk, ki to tezo dokazuje s pomočjo petih elementov, od katerih so trije oprti na fotografski material.

Center Simona Wiesenthala je včeraj pri slovenski veleposlanici v Izraelu ostro protestiral zaradi razveljavitve obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika iz leta 1946. Kot poudarjajo v centru, "ta sramotna odločitev pomeni pretresljivo izkrivljanje zgodovine holokavsta in grozljivo žalitev številnih Rupnikovih žrtev in njihovih družin".

Odšel je nevarni mož mnogih skrivnosti – odšel je slovenski Carlos Šakal, pravita o pokojnem udbovcu Stanetu Dovganu publicista in raziskovalca arhivov Igor Omerza in Rado Pezdir.

Hrvaško ministrstvo za državno premoženje je potrdilo, da kitajska nepremičninska družba Zhongya do konca leta 2019 ni nakazala denarja za nakup stavbe nekdanje jugoslovanske politične šole v Kumrovcu. Potencialni kitajski vlagatelj se je lani edini prijavil na javni razpis in ponudil nekaj več kot 14 milijonov kun (1,9 milijona evrov).

Razkrivamo črne fonde pod okriljem Udbe, ki so poganjali finančne sheme partije, kasneje pa rdečega plemstva, ki ga je rodila tranzicija.

Med prvo vlado Lojzeta Peterleta in trinajsto vlado Marjana Šarca bo kmalu minilo trideset let. Zbrali smo nekaj odgovorov na vprašanje, kaj se je v tem času dogajalo in se na začetku vprašali, ali je Slovenijo res prehitela Češka. Ker se rodi 10.000 otrok premalo bo ob sedanjih trendih že leta 2030 vsak četrti Slovenec starejši od 65 let. Res zato Slovenija postaja družba brez mlade energije poguma in predrznosti?

Med političnimi zaporniki na Golem otoku so bili tudi slovenski zdravniki, zobozdravniki in študentje medicine. Prav letos mineva 70 let od prihoda prvih političnih zapornikov na ta neobljuden otok v Kvarnerskem zalivu, letos pa obeležujemo tudi sto let prve slovenske medicinske fakultete.

Sovjetska tajna služba KGB je bil velik tekmec ameriški Cii v času hladne vojne in je navidezno propadel po padcu berlinskega zidu, a v resnici se je le prilagodil novim časom in dobila novo ime – FSB.

Madžarska bo Združenim narodom predlagala razglasitev mednarodnega dneva spomina na žrtve komunističnih režimov, je včeraj napovedal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.

Nemški zunanji minister Heiko Maas se je Evropejcem zahvalil za prispevek k ponovni združitvi Nemčije in obenem pozval k večji solidarnosti med evropskimi državami. Ta svet potrebuje pogum Evrope iz leta 1989, je prepričan vodja nemške diplomacije.

Bralci Reporterja so se prejšnji konec teden pod strokovnim vodstvom Iva Žajdele odpravili na ekskurzijo – popotovanje od Teharij do Rovt.

Ker je partija na čelu z Milanom Kučanom zamolčala, da so v tujini deponirana partijska sredstva, je nastalo družbeno oškodovanje. Denar udbovskih podjetij, ki je še danes na švicarskih bankah, je last Republike Slovenije in ga je treba vrniti, opozarja Rado Pezdir.

Vladimir Putin največji državi na svetu že vlada 20 let. Obletnico zaznamujejo množični protesti Rusov za svobodne volitve in vse večje nezadovoljstvo zaradi padanja življenjske ravni. Je to začetek konca carja Putina?

V Sloveniji in Evropi bomo v petek obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je pred desetimi leti določil Evropski parlament. Od leta 2012 ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan pred natanko 80. leti je bil podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.

V mestu Šopron na madžarsko-avstrijski meji so se danes spomnili 30. obletnice vseevropskega piknika. Tedaj so simbolično kratkotrajno odprli meje, kar je izkoristilo več sto Vzhodnih Nemcev in zbežalo v Avstrijo. Slovesnosti se je udeležila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je ob tem poudarila pomen skupnih evropskih vrednot.

Padec Berlinskega zidu 9. novembra 1989 velja za simbol padca železne zavese oziroma razpada komunističnih režimov v državah vzhodnega bloka, ki je tlakoval tudi pot nemški združitvi. A tok dogodkov v Vzhodni Evropi, ki so pripeljali do tega, se je začel mesece prej, med pomembnejšimi je bil tudi vseevropski piknik 19. avgusta v madžarskem Šopronu.

Zakaj je italijanska republika podelila odlikovanje Josipu Brozu (leta 1969, odlikoval ga je tedanji predsednik Giuseppe Saragat), ni jasno. Najmanj, kar je jasno, je, da si človek, ki ga eminentne revije na planetu uvrščajo med deseterico najbolj krvavih oseb 20. stoletja, tega ni zaslužil.

O komunističnem diktatorju Josipu Brozu - Titu krožijo številne zgodbe in marsikdo dvomi v identiteto moža, ki je 35 let vladal Jugoslaviji.

O Josipu Brozu - Titu, ki je leta 1945 v Jugoslaviji vzpostavil partijsko diktaturo, krvavo obračunal s poraženci in nato državi s trdo roko vladal do smrti leta 1980, so se spletale različne zgodbe. Tako naj bi bil v resnici Rus ali Poljak. Nekateri so trdili, da je Jud, spet drugi, da je bil nezakonski sin samega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.