Predsedovanje Svetu EU smo preživeli, nahrbtnike iz preteklosti pa še kar prenašamo v sedanjost. Še v Jugoslaviji so slovenski politiki med sabo pogosto obračunavali prek in s pomočjo Beograda, zdaj za to uporabljajo Bruselj.

Zakaj bi nepismenega nemca Branka Maslešo označili še za batino? Odgovor je razmeroma enostaven. Ker Masleša zagovarja stalinistične bogove, ki so iz pravnikov naredili poslušne batine ideologije. Branko je batina, ker v demokratični in pravni državi skuša ohraniti dediščino brezpravnega stalinizma in titoizma. Pa ne bo šlo tako, kot je prostodušno napovedal v svojem šahovsko prozornem in očitno naročenem diktatu v Dnevniku 11. decembra. Masleša je z intervjujem v Dnevniku pokazal svojo kremenito stalinsko konstitucijo.

Ljudstvo pogosto »držijo skupaj« veliki ljudje, močne osebnosti, ki pa imajo v ozadju tudi trdno podporo somišljenikov, ponekod vojske … Eno je moč in vpliv zaradi pozicije, drugo zaradi osebne veličine, modrosti … V Sloveniji seveda ne tega ne onega nimamo, politike imamo predvsem za to, da se bojujejo med sabo.

V letu, ko praznujemo trideseto obletnico osamosvojitve, so nas poznavalci opozorili na še eno delo slovenske družboslovne sfere, ki potvarja dejanska izhodišča in namene osamosvojitvenih in demokratičnih procesov.

25 let je minilo od sprejetja Zakona o popravi krivic. Mnoge žrtve za pravice po tem zakonu še dandanes ne vedo Odškodnine so mizerne, saj je bilo za več kot 35.000 pozitivno rešenih vlog izplačanih le nekaj nad sto milijonov evrov, pravi v pogovoru direktor muzeja novejše zgodovine dr. Jože Dežman. Nasprotno pa je država vsem, ki so sodelovali v partizanskem gibanju in stalinistični revoluciji, ohranila rentni sistem vzpostavljen v drugi Jugoslaviji; nekaj milijard evrov nas je stal. Izkop posmrtnih ostankov žrtev iz jama pod Macesnovo gorico, se bo začel prihodnje leto 2022, brž ko bo mogoče.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v govoru ob 100 stoti obletnici komunistične partije posvaril tuje sile, da Kitajska ne bo dopustila vplivanja ali zatiranja. V več kot enournem govoru je še poudaril, da je uspeh Kitajske odvisen od partije, poročajo tuje tiskovne agencije.

Žiga Turk, profesor in publicist

27. april, dan upora proti okupatorju, sprva dan Osvobodilne fronte, ki naj bi bila ustanovljena na ta dan leta 1941: državni praznik. Ko so ga preimenovali, smo razumeli, da bo to dan, namenjen uporu proti vsem napadalcem v drugi in osamosvojitveni vojni. A kakorkoli, najpogosteje je bil priložnost za politične prepire, razdvajanje, čeprav je v zadnjem letu običajne spore premagal covid, a že pojenjuje. Toda razdvojeni imajo zdaj priložnost, da pomagajo celiti rane, ki so ostale iz preteklosti, ne pa da stopnjujejo razkol.

Na vlado smo naslovili vprašanje, ali ima glede odvzetega judovskega premoženja po vojni namen izpolniti moralno zavezo države do Judovske skupnosti Slovenije in se dogovoriti za obliko nadomestila, do katerega bo slednja upravičena. Ali pogovori o tem potekajo, kako daleč so, za kakšno obliko nadomestila bi lahko šlo? Odziva (še) ni.

Od smrti najbolj izstopajočega slovenskega čedermaca in duhovnika Filipa Terčelja mineva 75 let. Skupaj s prijateljem in duhovnikom Francem Krašno sta, potem ko so ju v Davči zajeli pripadniki Udbe, umrla nasilne smrti 7. januarja 1946.

»Strahopetno Pirjevčevo bežanje od vsebinskega dialoga kaže, da nobena bergla ne Pirjevca ne Partizanov ne more rešiti,« o zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

Češki urad za dokumentacijo in preiskovanje komunističnih zločinov Češke je sporočil, da je enajst že preminulih članov politbiroja Komunistične partije Češkoslovaške iz osemdesetih let v celoti odgovornih za ubijanje, aretiranje in kriminaliziranje beguncev, ki so poskušali pobegniti na Zahod.

»Najbolj ambiciozno partizansko tiskarsko podjetje je bilo več natisov stalinske Kratke zgodovine Vsezvezne komunistične partije (boljševikov),« poudarja zgodovinar dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Dežman zavrača poudarjanje nacionalističnega poslanstva partizanskega gibanja in trdi, da temelj partizanskega projekta ni bil Prešeren, ampak Stalin.

»Ne bo držalo, kar zatrjuje Karl Erjavec, da je njegov oče šel v Belgijo kot ekonomski emigrant,« nam je v pogovoru dejal zgodovinar in muzealec Jože Dežman. Erjavčev oče ni hotel služiti v Jugoslovanski ljudski armadi in je raje ilegalno pobegnil v tujino, ker so mu partizani umorili očeta. V odprtem pismu zato Dežman Erjavca sprašuje, ali je dezerter ali mogoče že blizu vašim »sodelavcem fašizma in nacizma«?

"Ali so nehali verovati ali pa je vera partizanov izginila, ker je titoizem bil brezupni boj proti veri in Cerkvi?" sprašuje Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč, zgodovinarja Jožeta Pirjevca o izbrisu krščanstva v partizanskih spominih in knjigah.

Med že ponarodelimi pirjevščinami je tudi ona, da bi dr. Jože Pirjevec sam streljal izbrane kolaborante, v novem javnem pismu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

»Ko sem slišal, da bo Janez Stanovnik dobil svoj spomenik ob državnem zboru, se mi je to zdelo pljunek samostojni Sloveniji, saj je bil fanatični zagovornik avnojske (Titove) Jugoslavije vse do konca svojega mandata,« pravi publicist Igor Omerza, ki je napisal knjigo Pravi obraz Janeza Stanovnika.

"Pirjevec se strinja tudi s tem, da so množični umori civilistov in vojnih ujetnikov zgodovinski poraz titoizma, ne zna pa povedati, da gre za najhujše vojne zločine in zločine proti človeštvu v zgodovini Slovenije in v Evropi po 2. svetovni vojni," dr. Jože Dežman očita zgodovinarju Pirjevcu.

V Sloveniji in Evropi bomo to nedeljo znova obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan leta 1939 je bil sicer podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.

Kako to, da pisateljica in pesnica Svetlana Makarovič, ki nikoli ni bila partijka oziroma režimska kulturnica, že dolgo provocira s sovražnimi izjavami in »nosi rdečo zvezdo«. Na podlagi njene avtobiografije Luciferka smo analizirali, kaj bi bilo lahko v ozadju.