marjan šarec, robert golob Svet24.si

Če se s to pomočjo reši eno otroško ...

test Svet24.si

Za prvi spolni odnos ni nikoli prepozno, lahko pa ...

rok-snežič Necenzurirano

Snežič serijsko izgublja tožbe, stroškov pa ...

sodna stavba sodisce jesenice pl1 Reporter.si

Afera: v 5,5-milijonski obnovi sodne palače na ...

rogaška celje Ekipa24.si

Bizarno! 'Nagice', poljubi deklet ... Takšna ...

blaž in Lara Njena.si

Blaž Švab bo drugič postal očka

luka doncic dallas Ekipa24.si

Kakšen odgovor Dončića in Dallasa vsem kritikom...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Dvoličnost Golobove vlade: doma brezobzirno do žrtev, v Rimu se prilizuje Italijanom

Deli na:
Dvoličnost Golobove vlade: doma brezobzirno do žrtev, v Rimu se prilizuje Italijanom

Vlada Roberta Goloba je ukinila spominski dan na žrtve komunističnega nasilja, na podoben italijanski dan pa pošilja veleposlanike na slovesnost v Rimu. - Foto: Marko Vavpotič/M24.si

Del slovenske javnosti je pred dnevi razburila novica, da je vlada Roberta Goloba na dopisni seji po hitrem postopku ukinila spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Po drugi strani pa istih ministrov ne moti, da se slovenski veleposlaniki v Italiji udeležujejo slovesnosti ob podobnem dnevu spomina na žrtev fojb.

Gre prav tako za žrtve (jugoslovanskega in tudi slovenskega) komunističnega nasilja, pri čemer Italijani pogosto manipulirajo s številkami, še vedno tudi ne priznavajo ugotovitev skupne slovensko-italijanske zgodovinske komisije, niti zločinov, ki so jih sami zagrešili nad Slovenci v času fašizma in okupacije. Še več, italijanski veleposlanik se nikoli do zdaj ni udeležil sprejema ob dnevu vrnitve Primorske v matično domovino.

Kot odgovarjajo na ministrstvu za zunanje zadeve, je Italija leta 2004 s posebnim zakonom 10. februar razglasila za nacionalni dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Od takrat italijanski državni vrh organizira vsakoletno osrednjo spominsko slovesnost, ki poteka v predsedniški palači oz. v italijanskem parlamentu: »Slovenija je vseskozi pozorno spremljala sporočila predstavnikov italijanske države ob dnevu spomina. V primerih, ko so ta vsebovala interpretacije, ki so v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi, je bila italijanska stran na to po diplomatski poti opozorjena.«

Ob tem pritrjujejo, da se »v zadnjih nekaj letih veleposlaniki Republike Slovenije v Italiji udeležujejo navedenih slovesnosti na posebno vabilo predsednika Italijanske republike. Slednje sodi v sklop večletnih prizadevanj za spravo med narodoma in državama. Na tej poti je bilo storjenih več pomembnih korakov, med katerimi je tudi skupni poklon predsednikov Pahorja in Mattarelle pred spomenikoma v Bazovici 13. 7. 2020, ki je kot spravno dejanje pozitivno odmeval tudi v evropskem in mednarodnem prostoru. Prav tako je v okviru teh prizadevanj prišlo do dogovora glede vrnitve Narodnega doma slovenski manjšini.«

»Letos sta povabilo predsednika Mattarelle na uradno slovesnost ob dnevu spomina v Rimu prvič prejela tudi predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, ki sta se dogodka prav tako udeležila. Po njunih besedah je šlo za spoštljivo gesto, s katero je italijanski predsednik svojim državljanom sporočil, da je pomembno preseči zamere in zadrege iz preteklosti in pogled usmeriti v prihodnost.

Predsednik Mattarella je v letošnjem nagovoru ob dnevu spomina tako poleg omembe brutalne politike fašističnega režima posebej izpostavil tudi skupni projekt Nove Gorice in Gorice, ki bosta v letu 2025 skupaj nosili naziv Evropska prestolnica kulture,« še dodajajo.

Na vprašanje, zakaj se tudi italijanski veleposlanik ne udeležuje slovesnosti ob dnevu vrnitve Primorske Sloveniji, pa odgovarjajo: »Ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, ki ga obeležujemo 15. septembra, se v Sloveniji spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu. Prireditve ob prazniku izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, državna proslava je organizirana le vsakih pet let, na katero so vabljeni tudi predstavniki diplomatskega zbora v Sloveniji.«

Ob tem pa zaključujejo, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za sožitje in spravo ter nadaljnje skupne korake z Italijansko republiko, ki so namenjeni krepitvi zaupanja in medsebojnega spoštovanja.