Še bolj bistveno od vprašanja pripovedovalskih modelov je vprašanje v zvezi s citatom na strani 314 oz. 315: …v letu 1987 je naša tajna policija dostavila slovenskemu komunističnemu vrhu »1262 obvestil«, takrat je bil Kučan najvišje rangirani slovenski komunist, »namenjenih političnemu razreševanju in preprečevanju nadaljnje sovražne aktivnosti.«
Dokumenti izpuhteli v zrak
Velik del slovenskega političnega razreda – ki je tupatam še vedno dejaven – se je na ta način rešil vseh mogočih zapletov, kazni in obsodb.
No, v pravkar končanem opisu dokumentov, ki sem jih našel v arhivu in ki jih je Milan Kučan prejel od Udbe v letu 1987, vidimo, da jih nisem našel niti toliko, kolikor je prstov na eni roki. In kje so ostali! Tisoč in še več njih? Ja kje neki, vzela jih je udbovska noč in megla!
Spremenili so se… v papirno kašo ali pa izpuhteli v zrak (v prozoren zrak, kot bi rekel mojster Shakespeare) v masovnem uničevanju arhivov tajne policije pred prvimi povojnimi demokratičnimi volitvami oz. vse tja do sredi-majskega nastopa Demosove vlade v letu 1990!
Po ugotovitvi Omerze nam je danes na razpolago okrog pol odstotka gradiva o več kot 16.000 osebah, ki ga je v svojem času za potrebe političnega vodstva pripravljalo »700 udbovcev in okoli 3.500 špicljev«.
Uničili so najbolj »sočno« in nevarno dokumentacijo
V dneh pred volitvami leta 1990 se je zgodila obsežna mobilizacija, v kateri so najbolj strastno in hlastno uničevali najbolj zanimivo, najbolj »sočno« in nevarno dokumentacijo, ki je najbolj kompromitirala tajne policiste, njihovo mrežo in seveda partijske funkcionarje, ki so udbovska poročila naročali in prejemali.
Velik del slovenskega političnega razreda – ki je tupatam še vedno dejaven – se je na ta način rešil vseh mogočih zapletov, kazni in obsodb; v tem je bil spretnejši od kolegov v drugih komunističnih režimih, kjer so sporno gradivo zaščitili in hranili – vsaj za analitične potrebe – vse do današnjega dne. V drugih podobnih državah so nekdanjim tajnim policistom dostop do javnih služb onemogočili oz. bistveno omejili.
Sankcije, ki so čakale in bi lahko (v primeru primernega razčiščevanja) doletele slovenski politični oz. policijski razred iz časov pred letom 1990, so seveda pomembne in bi imele vsekakor blagodejni vpliv na slovensko življenje; toda še bolj pomembno je očitno dejstvo, da je velik del – z današnjega vidika skrajno spornega političnega in celo kriminalnega delovanja – ostal skrit, prikrit oz. uničen; in da je s tem življenjsko in nepopravljivo prizadeta usoda slovenskega zgodovinopisja. Gre za nič manj kot zanesljivo podobo slovenskega vladanja in represije, ki ju poznamo pod absurdnim imenom pridobitve socializma.
CELOTEN RUPLOV TEKST LAHKO PREBERETE V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
