Janez Zemljarič je SDV prevzel od Egona Conradija, ki je postal direktor Kompasa. Toda že v svoji prejšnji službi, ko je vodil klinične bolnišnice, je odlično sodeloval z Udbo. Raziskovalec in pisatelj Igor Omerza, avtor več kot ducata knjig o udbovskem terorju, je razkril, da je Zemljarič takrat omogočil, da je SDV namestila prisluškovalne naprave v bolniški sobi, v kateri je ležal Miloš Ogrizek, prejšnji šef Udbe, ki je padel v nemilost zaradi gospodarskega kriminala. S tem je pridobil zaupanje komunistične vrhuške, da ga je imenovala za šefa tajne policije.

Pred dvajsetimi leti je umrl Jože Pučnik, eden najpomembnejših akterjev slovenskega 20. stoletja – četudi ni zasedel pomembnejšega državniškega položaja. Bil je upornik, že v najstniških letih. Kaj je kot gimnazijec zapisal v ilegalni reviji Iskanja?

Poslovil se je eden najvplivnejših stricev iz ozadja, ki je svojo moč črpal iz časa, ko je vodil slovensko Udbo. Podpisoval se je pod umore, ugrabitve, prisluškovanja, zasliševal Edvarda Kocbeka, odgovoren je bil za bombne napade na avstrijskem Koroškem. Po osamosvojitvi pa je odpiral vrata do poslov v sedanji in nekdanji državi, gostil vodilne politike in posredoval pri sporih.

Vlada z odločitvijo, da se nekdanjega šefa Udbe Janeza Zemljariča pokoplje z vojaškimi častmi, »krši naše pravice do človekovega dostojanstva in predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe,« v imenu Društva političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja piše Andrej Aplenc, nekdanji zapornik na zloglasnem Golem otoku.

Igor Omerza je napisal knjigo Jovanka in Udba, v kateri razkriva javnosti neznane odnose med jugoslovanskim diktatorjem Josipom Brozom Titom in njegovo soprogo Jovanko Broz.

Raziskovalec in publicist Igor Omerza v svoji zadnji knjigi Jovanka in Udba razkriva odnose med jugoslovanskim diktatorjem Titom in njegovo ženo Jovanko Broz, s katerimi se je morala ukvarjati celo posebna partijska komisija in zvezno predsedstvo, po Titovi smrti pa tudi Udba, ki je pripravljala poročila za predsedstvo države.

V Sloveniji danes prvič obeležujemo nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Tako je pred dnevi odločila vlada Janeza Janše, ki je pri tem izhajala iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih merilih, in sledila naporom za preprečitev ponovitve najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je pred petimi leti sprejelo sklep, da se 17. maja vsako leto obeležuje kot dan Slovenske vojske. Toda premier Janez Janša, ki je kot član predsedstva VSO sprejel tak sklep, je na zadnji seji vlade ta dan namenil žrtvam komunizma.

Vlada je razglasila, da se 17. maj v Sloveniji obeležuje kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Pri tem je izhajala iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih, in sledila naporom za preprečitev ponovitve najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine, je vlada navedla na Twitterju.

V politično propagandni vojni prepričevanja prepričanih se pred volitvami zbirajo enako misleči, politično konkurenco pa bi eliminirali. Kdo je sovražnik demokracije, za katero naj bi šlo na volitvah, kot nekakšnem plebiscitu? Fašisti ali komunisti?

Naloga učitelja je, da poučuje, tožilca, da toži, odvetnika, da brani, sodnika, da razsodi, novinarja, da informira, raziskuje in dvomi. Ko ne dvomi ali ko mu ni več dovoljeno dvomiti, smo pravzaprav že na poti enoumja.

V nedeljo, 20. januarja 1952, prav pred sedemdesetimi leti, je prišlo do poskusa umora z zažigom ljubljanskega škofa Antona Vovka. Tega dne se je spremstvom iz Ljubljane z vlakom odpeljal v Novo mesto, da bi v župniji Stopiče blagoslovil orgle. V predoru Hudo je bil v temi polit z gorljivo tekočino in nato na železniški postaji Novega mesta, kjer ga je pričakala nahujskana drhal, zažgan.

»Hrvaško državo so utemeljili trije polkovnik obveščevalnih služb: Tuđman, Manolić in Boljkovac,« je pogovoru za zagrebški Globus dejal Ivan Zvonimir Čičak (1947), eden od najbolj izpostavljenih vodij hrvaškega nacionalnega gibanja pred petdesetimi leti. »Kot pragmatiki so ohranili celotno infrastrukturo Udbe, to je okoli 850 ljudi. Samo deset odstotkov se jih je upokojilo.«

Predsedovanje Svetu EU smo preživeli, nahrbtnike iz preteklosti pa še kar prenašamo v sedanjost. Še v Jugoslaviji so slovenski politiki med sabo pogosto obračunavali prek in s pomočjo Beograda, zdaj za to uporabljajo Bruselj.

Zakaj bi nepismenega nemca Branka Maslešo označili še za batino? Odgovor je razmeroma enostaven. Ker Masleša zagovarja stalinistične bogove, ki so iz pravnikov naredili poslušne batine ideologije. Branko je batina, ker v demokratični in pravni državi skuša ohraniti dediščino brezpravnega stalinizma in titoizma. Pa ne bo šlo tako, kot je prostodušno napovedal v svojem šahovsko prozornem in očitno naročenem diktatu v Dnevniku 11. decembra. Masleša je z intervjujem v Dnevniku pokazal svojo kremenito stalinsko konstitucijo.

Ljudstvo pogosto »držijo skupaj« veliki ljudje, močne osebnosti, ki pa imajo v ozadju tudi trdno podporo somišljenikov, ponekod vojske … Eno je moč in vpliv zaradi pozicije, drugo zaradi osebne veličine, modrosti … V Sloveniji seveda ne tega ne onega nimamo, politike imamo predvsem za to, da se bojujejo med sabo.

V letu, ko praznujemo trideseto obletnico osamosvojitve, so nas poznavalci opozorili na še eno delo slovenske družboslovne sfere, ki potvarja dejanska izhodišča in namene osamosvojitvenih in demokratičnih procesov.

25 let je minilo od sprejetja Zakona o popravi krivic. Mnoge žrtve za pravice po tem zakonu še dandanes ne vedo Odškodnine so mizerne, saj je bilo za več kot 35.000 pozitivno rešenih vlog izplačanih le nekaj nad sto milijonov evrov, pravi v pogovoru direktor muzeja novejše zgodovine dr. Jože Dežman. Nasprotno pa je država vsem, ki so sodelovali v partizanskem gibanju in stalinistični revoluciji, ohranila rentni sistem vzpostavljen v drugi Jugoslaviji; nekaj milijard evrov nas je stal. Izkop posmrtnih ostankov žrtev iz jama pod Macesnovo gorico, se bo začel prihodnje leto 2022, brž ko bo mogoče.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v govoru ob 100 stoti obletnici komunistične partije posvaril tuje sile, da Kitajska ne bo dopustila vplivanja ali zatiranja. V več kot enournem govoru je še poudaril, da je uspeh Kitajske odvisen od partije, poročajo tuje tiskovne agencije.

Žiga Turk, profesor in publicist