Reporter
Reporter
Naroči
Najnovejše
 

Poslanca SDS Andreja Hoivika rešilec odpeljal iz DZ

Ključna beseda: druga-svetovna-vojna


Pred obalo Brača odkrili potopljeno nemško ladjo iz druge svetovne vojne

Hrvaški potapljači so pri Braču našli skoraj popolnoma ohranjeno nemško desantno ladjo iz druge svetovne vojne. Ladja je bila potopljena leta 1944 med zavezniškim bombardiranjem, na njej pa so po besedah potapljačev do danes ostali mitraljezi, čelade in osebni predmeti vojakov.

STA
 
ladja brac.jpg

Hitler v Moskvi: diktatorji se spreobrnejo šele, ko se v grob zvrnejo …

Sovražnik je barbarsko obstreljeval naša letala, ki so mirno bombardirala njegova mesta,« je na predvečer II. svetovne vojne napisal Karel Čapek v romanu Vojna s salamandri. Leta 1939 je neki drug Putin, tisti z brčicami in avstrijskim naglasom, načrtoval veliki osvajalski pohod po Evropi. Pred tem je mirno vkorakal na Češkoslovaško, v Čapkovo domovino, stara in anemična, toda demokratična Evropa ter vase zagledane Združene države Amerike pa so oportunistično molčali in upali, da se bo Herr Hitler zadovoljil z Ukrajino … oprostite, Češkoslovaško.

Dejan Steinbuch
 
vladimir putin.jpg
Reporter Plus

Jankovićev spomenik sramote: trupla žrtev povojnih pobojev v plastičnih vrečkah v garaži

Približuje se osemdeseta obletnica konca druge svetovne vojne. Predsednica republike Nataša Pirc Musar si prizadeva, da bi do takrat dosegla dogovor o mestu pokopa 3450 žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico. O tem sta na nedavnem srečanju govorila tudi predsednik Slovenske škofovske konferenc novomeški škof Andrej Saje in predsednik vlade Robert Golob.

Ivan Puc
 
jankovic kosti.jpg
Reporter Plus
rex ladja gori koper raf wiki iwm.jpg

Pred 80 leti se je pred Koprom potopil "jadranski Titanik":

Danes mineva 80 let, odkar so vlačilci med drugo svetovno vojno iz Pulja odvlekli znameniti italijanski čezoceanski parnik Rex, ki je v bližini obalne ceste med Izolo in Koprom nasedel 200 metrov od obale in se nagnil. Dva dni pozneje so ladjo napadla zavezniška letala. Gorela je štiri dni, se prevrnila na bok in delno potonila.

STA
 
trst 1945 novozelandski tank pf.jpg

Povojni Jugoslavija in Slovenija bi bili vsekakor komunistični, možno pa je, da bi ostali brez Primorske (KOMENTAR)

Devetega maja zaznamujemo kar dve pomembni obletnici: na ta dan leta 1945 je začela veljati kapitulacija nacistične Nemčije in s tem je bilo vsaj v Evropi uradno konec druge svetovne vojne. Pet let pozneje na isti dan pa je takratni francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil oblikovanje Evropske skupnosti za premog in jeklo, iz katere je pozneje nastala sedanja Evropska unija. Prvi praznik praznujemo kot dan zmage, drugega kot dan Evrope.

Igor Kršinar
 
milan kucan drazgose bobo01.JPG

Levica in desnica se norčujeta iz preteklosti: Dražgoše so skrajno spolitiziran kraj nesrečnega poboja (KOMENTAR)

Slovenska politika levega in desnega spektra se norčuje iz preteklosti in jo izrablja za svoje politične boje. Narobe je, da se spomin na drugo vojno in pogosto tudi osamosvojitev uporabljata za politične bitke. Narodnoosvobodilni boj ni in ne more biti domena nekaterih političnih posameznikov, zato bi ga morali zaznamovati, se ga spominjati vzvišeno, nad dnevno politiko – z vso bolečo resnico.

Ljerka Bizilj
 
Marijan Križman

Bo šef borcev Marijan Križman kazensko odgovarjal, ker je pesnika obtožil "zahrbtnega pobijanja"?

Od prejšnjega tedna dalje lahko na poštah plačate poštnino z znamko v spomin na pesnika Franceta Balantiča (29. 11. je stota obletnica njegovega rojstva). Ta je umrl med drugo svetovno vojno leta 1943 po kapitulaciji Italije na domobranski strani. Znamka v njegov spomin pa je tako razvnela predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Križmana, da je v imenu Zveze borcev Balantiča obtožil, da je "zahrbtno pobijal partizane".

Nenad Glücks
 
31.jpg

Življenje in smrt Titovega nasprotnika

General Dragoljub Mihailović, je bil edini poveljnik stare jugoslovanske vojske, ki se ob kapitulaciji aprila 1941 ni predal Nemcem. Svojo enoto jo odpeljal v težko dostopno hribovje Srbije in od tam že 10. maja začel z napadi na okupatorske vojake.

Reporter
 
Lambert Ehrlich 1942.jpg

Umor, ki je pretresel Slovence: kako so komunistični atentatorji umorili duhovnika Lamberta Ehrlicha

26. maja 1942 sta Franc Stadler - Pepe in Kamil Kratochwill - Mile, pripadnika ene izmed morilskih skupin Varnostno-obveščevalne službe (VOS), v Ljubljani po jutranji maši umorila velepomembnega duhovnika, katoliškega duhovnega voditelja mladih Slovencev in zagovornika samostojne Slovenije prof. dr. Lamberta Ehrlicha ter študenta prava Viktorja Rojica. Slednji je izgubil življenje, ker se originalna tarča, Ehrlichov sodelavec dr. Ciril Žebot, tisto jutro ni udeležil maše. Igor Omerza je v knjigi Velikani slovenske osamosvojitve in Udba: Ciril Žebot – Peter opisal atentat na Erlicha, objavljamo odlomek iz knjige.

Igor Omerza
 
lambert ehrlich.jpg

Največji politični umor v zgodovini Slovencev: Stalinist Kardelj je ukazal »Streljajte takoj!«

26. maja 1942 so se okupirani Ljubljani, natančneje na ploščadi pred njeno Ljudsko kuhinjo na Streliški ulici, zaslišali oglušujoči streli dveh vosovskih morilskih pištol. Komunistični atentatorji so umorili katoliškega duhovnika in duhovnega voditelja mladih Slovencev in zagovornika samostojne Slovenije prof. dr. Lamberta Ehrlicha ter njegovega mladega občudovalca in študenta prava Viktorja Rojica.

Igor Omerza
 
Ciril Zebot.jpg

Igor Omerza o zamolčanem velikanu slovenske osamosvojitve

Ob 30. obletnici razglasitve samostojne in neodvisne Slovenije bo publicist Igor Omerza predstavil prvo v zbirki knjig Velikani slovenske osamosvojitve in Udba. Posvečena bo zamolčanemu slovenskemu političnemu emigrantu Cirilu Žebotu, ki se je za samostojno Slovenijo zavzemal že med drugo svetovno vojno, nato pa v izseljenstvu v ZDA.

Igor Kršinar
 
marko koprivc bobo.jpg

Dežman: Poslanec Marko Koprivc in tovariši/ce iz SD imajo težave, ko skušajo urinirati proti vetru

"Koprivc sebe predstavlja kot »ponosnega naslednika Zveze komunistov«. Domnevam, da to nasledstvo pomeni tudi ponos na marksizmom, leninizmom, boljševizmom, stalinizmom, maoizmom in še marsičem, kar se je rodilo iz komunističnega projekta. Seveda pa tudi ponos nad stalinističnim in samoupravnim titoizmom," sprašuje direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman poslanca SD Marka Koprivca.

Reporter
 
Reporter Plus

Digitalna naročnina


Naroči Reporter PLUS
Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.