Kot je dejala v današnji izjavi, se večinska podpora v DZ ne izkazuje nikomur, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati. V drugem krogu lahko mandatarja predlagajo poslanske skupine ali deset poslancev.

Predsednica je izpostavila, da v posvetih in pogovorih s poslanskimi skupinami ni bilo medsebojnega spoštovanja in zaupanja, pač pa veliko neiskrenosti, kar je slaba popotnica za sodelovanje z morebitno novo vlado.

"Da pogajanja ne potekajo pred mediji, lahko razumem, vendar če politični akterji želijo dobiti moje zaupanje, da po posvetih z njimi predlagam kandidata za mandatarja, pričakujem, da bodo govorili odkrito in pošteno," je dejala in izpostavila, da ne gre za osebno zahtevo, temveč temeljni standard politične odgovornosti in kredibilnosti.

"V DZ sedijo poslanci strank različnih političnih stališč, ki v svojih imenih promovirajo vrednote, kot so demokracija, resnicoljubje, svoboda. Te stranke je podprla večina volivcev, prav zato je njihova odgovornost še toliko večja - da te vrednote ne ostajajo le del imen, temveč se dosledno odražajo tudi v njihovem ravnanju," je pozvala predsednica.

Po njenih besedah morajo biti spoštovanje vladavine prava, neodvisnost medijev in nadzornih institucij ter zavzemanje za krepitev družbene kritičnosti vgrajeni v moralni kompas vsakega politika. "A prav odmik od teh načel danes pomembno prispeva k stanju, v katerem smo. Zaupanje ljudi v delo politikov je nižje, kot bi želeli, spoštljivost, poštenost in dobronamernost so se prepogosto umaknile političnim obračunavanjem in kratkoročnim interesom," je izpostavila.

Zaupanje v politiko se, kot je dodala, zmanjšuje tudi zato, ker "smo v predvolilni kampanji poslušali eno, po 22. marcu pa pri nekaterih videli povsem drugačna ravnanja. Kot predsednica, ki je prav tako dobila zaupanje večine volivcev, ne želim biti in ne bom del take politike," je bila jasna.

Pirc Musar je ob tokratnem razpisu državnozborskih volitev napovedala, da bo mandat za sestavo vlade v želji po tem, da Slovenija vlado dobi čim prej, podelila "tistemu, ki bo prinesel 46 glasov, kdorkoli to pač že bo". Toliko glasov namreč tudi potrebuje za izvolitev na tajnem glasovanju.

Na prvih posvetovanjih s poslanskimi skupinami teh podpisov ni dobila od nikogar. Robert Golob, predsednik Gibanja Svoboda, ki je relativna zmagovalka volitev, pa ji je povedal, da v takšnih okoliščinah ne želi prevzeti odgovornosti za sestavo vlade.

Tako je napovedala, da bo posvetovanja kmalu ponovila. A se je danes torej odločila drugače in poslancem sporočila, naj sami opravijo nalogo in zanjo sprejmejo polno odgovornost. "Razmerja v državnem zboru so bolj izoblikovana, kot so bila razvidna na posvetovanjih, prav je, da se ta stališča zdaj tudi jasno izrazijo, zato sporočam, da zaključujem posvete o kandidatu za predsednika prihodnje vlade," je sklenila.

V drugem krogu lahko namreč mandatarja poleg predsednice predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Časa imajo 14 dni. Če predsednik vlade tudi v drugem krogu ni izvoljen, se DZ lahko odloči še za tretji krog, kjer so predlagatelji isti, nižji pa je kvorum za izvolitev - namesto absolutne je dovolj navadna večina.

Po tem ko Gibanju Svoboda ni uspelo sestaviti koalicije, zdaj bolje kaže drugouvrščeni SDS. Njen predsednik Janez Janša je v petek napovedal, da bodo prve korake za oblikovanje nove koalicije naredili po obravnavi njihovega predloga spremembe zakona o vladi v DZ, kar bo predvidoma prihodnji teden. Če bo zakon sprejet, bodo strankam podpornicam poslali izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi, je napovedal. Ne bo pa SDS vlade sestavljala za vsako ceno, je dejal.

Če bo predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Če niti v tretjem krogu ne bo izvoljen nihče, pa predsednica razpusti državni zbor in razpiše nove, predčasne volitve.