Slavnostni govornik, predsednik republike Borut Pahor je ocenil, da gre za ohranjanje dediščine boja proti nacizmu in fašizmu, ki predstavlja enega od temeljev slovenske identitete.
Omenjena zgodba sicer po njegovih besedah ni edina takšna, je pa povezala slovenski in judovski narod. Odlikuje jo tudi izjemen pogum Hane Seneš, njena zgodba pa je lahko navdih vsem, ki se bojujejo proti sovraštvu in zatiranju.
Ohranja tudi spomin na boj proti nacizmu in fašizmu, enako kot na primer praznika slovensko-ameriškega in slovensko-britanskega prijateljstva, je dodal.
Pahor se je med drugim državi Izrael zahvalil za podporo pri mednarodnem umeščanju Slovenije.
Zbrane sta nagovorila tudi izraelski veleposlanik Ejal Sela in metliška podžupanja Martina Legan Janžekovič. Tako kot Pahor sta izrazila željo, da bi prireditev na športnem letališču Prilozje postala tradicionalna.
Veleposlanik Sela je sicer povedal, da so se za dan slovensko-izraelskega prijateljstva na Pahorjevo pobudo dogovorili ob njegovem obisku v Izraelu januarja lani, zgodba pesnice in junakinje Hane Seneš pa naj bi postala simbol omenjenega prijateljstva.
Slovenijo in Izrael je sicer povezala še preden sta postali samostojni državi. Prijateljstvo se nadaljuje, hkrati pa upa, da gre za začetek dolge tradicije, je še dejal Sela.
Metliška podžupanja Legan Janžekovičeva pa je ocenila, da je šlo za junaško zgodbo, "ki nas je povezala v plemenitem boju proti skupnemu sovražniku".
Pred začetkom slovesnosti sta spomin na Hano Seneš s padalskim skokom počastila slovenska padalka in izraelski padalec.
Že pred tem so izraelski padalci spominski skok, imenovan Nebeška strela, izvedli tudi na letališču Cerklje ob Krki. Pridružili so se jim še slovenski, hrvaški, madžarski in britanski padalci.
Hana Seneš je bila sicer ena od 17 madžarskih Judov, ki jih je britanska vojska trenirala za padalce, pomagali pa naj bi pri preprečevanju deportacije madžarskih Judov v taborišča. Britanskim obrambnim silam se je priključila prostovoljno, v misiji s tremi tovariši pa je 13. marca 1944 s padalom pristala na osvobojenem ozemlju v Beli krajini oz. na območju, ki so ga varovali partizani.
Kot angleška vojakinja se je kasneje odpravila peš do Budimpešte. Junija 1944 jo je na madžarski meji ujela policijska žandarmerija, kasneje so jo obsodili na smrt. Novembra istega leta so obsodbo izvršili.
