Bo šef borcev Marijan Križman kazensko odgovarjal, ker je pesnika obtožil "zahrbtnega pobijanja"?

Od prejšnjega tedna dalje lahko na poštah plačate poštnino z znamko v spomin na pesnika Franceta Balantiča (29. 11. je stota obletnica njegovega rojstva). Ta je umrl med drugo svetovno vojno leta 1943 po kapitulaciji Italije na domobranski strani. Znamka v njegov spomin pa je tako razvnela predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Križmana, da je v imenu Zveze borcev Balantiča obtožil, da je "zahrbtno pobijal partizane".

Težava za Križmana iz Zveze borcev je, da za njegove zavržne trditve ni nikjer nobenega dokaza. Nihče ni nikoli dokazal, da bi Balantič kogarkoli kadarkoli »zahrbtno pobil«. Prav tako bolehni pesnik seveda ni bil kot pripadnik MVAC (protikomunistična milica pod italijanskim okriljem) "strah in trepet krajev ob Cerkniškem jezeru in v Loški dolini", kot neresnično piše Križman.

V prejšnjem režimu so celo pri notranji upravi preverjali, ali visi nad pesnikom kakšno dejanje, ki bi ga neposredno obremenjevalo. Iz uradnega poročila izhaja, da niso organi na terenu našli prav nič obremenjujočega. Kljub temu njegova zbirka pesmi leta 1966 ni smela iziti.

Vrnimo se na Križmana. Njegova trditev, da je Balantič "ob Cerkniškem jezeru in v Loški dolini zahrbtno pobijal partizane", ima znake kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. To se preganja na zasebno tožbo. Torej, če bi kateri od Balantičevih svojcev vložil zasebno kazensko tožbo zoper Križmana, bi bil ta v velikih težavah. Za omenjeno kaznivo dejanje je zagrožena denarna kazen ali zapor do šestih mesecev.

Bo šef borcev Marijan Križman kazensko odgovarjal, ker je pesnika obtožil "zahrbtnega pobijanja"?

Privoščite si nemoteno branje