Po Evropi bodo danes potekale slovesnosti ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne na evropskih tleh, ki bodo v luči ukrepov zaradi pandemije nekoliko drugačne kot običajno. V Ljubljani bo predsednik republike Borut Pahor obletnico obeležil skupaj z veleposlaniki zavezniških držav - Francije, Rusije, ZDA in Velike Britanije.

Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo vojaškega sodišča, ki je leta 1946 na smrt obsodilo domobranskega generala Leona Rupnika, poroča Dnevnik. Poročevalka v petčlanskem senatu vrhovnega sodišča je bila Vesna Žalik, predsednik pa Branko Masleša.

Pogovarjali smo z muzejsko svetnico dr. Moniko Kokalj Kočevar iz Muzej novejše zgodovine Slovenije, soavtorico razstave Po sili vojak II. Upa, da jim bo uspelo skupaj s kolegi iz dežel, kjer je bila med drugo svetovno vojno tudi prisilna mobilizacija, pridobiti kakšen evropski projekt.

V Mariboru so danes v neposredni bližini železniškega mostu med Mlinsko in Plinarniško ulico odkrili še eno neeksplodirano ubojno sredstvo. Po prvih ocenah strokovnjakov gre za letalsko bombo, območje najdbe pa je policija že zavarovala, so sporočili z mariborske občine.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je danes ob obletnici začetka druge svetovne vojne zaprosil Poljake za odpuščanje za vse grozote, ki so bile storjene med vojno. Spominu na začetek vojne pred 80 leti se je ob zori v kraju Wielun, kjer se je začel napad na Poljsko, poklonil skupaj s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo.

Tri dni po Hirošimi bodo na grozovitost atomske bombe danes opozorili še v Nagasakiju. Druga in doslej zadnja uporaba jedrskega orožja v vojni je pred 74 leti takoj terjala okoli 40.000 smrtnih žrtev, skupno pa naj bi posledice zahtevale še 70.000 življenj. V Nagasakiju danes organizirajo tradicionalne spominske slovesnosti.

V obmorskem mestu Portsmouthu na jugu Anglije so danes pripravili slovesnost ob 75. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji, ki so se je med drugim udeležili britanska kraljica Elizabeta II., predsednik ZDA Donald Trump in francoski predsednik Emmanuel Macron. Prišlo je tudi okoli 300 veteranov, ki se jim je kraljica v nagovoru zahvalila.

V spomin na zgorele vaščane v Orehovici na Izlakah vsako leto pripravijo spominsko slovesnost. Spomenik žrtvam druge svetovne vojne je bil leta 1956 postavljen v okolju restavriranih ostankov Klančišarjeve domačije, v kateri so Nemci 18. maja 1944 zažgali šestnajst vaščanov Orehovice.

Grški parlament je v sredo zvečer sprejel resolucijo, v kateri vlado poziva, da od Nemčije uradno zahteva plačilo odškodnine za vojne zločine, ki so jih nacisti storili v Grčiji med okupacijo med letoma 1941 in 1944. Nemška vlada plačilo vojne odškodnine zavrača in poudarja, da je bilo vprašanje že ustrezno rešeno.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je nekdanjega francoskega premierja, maršala Philippa Petaina, včeraj označil za "velikega vojaka" prve svetovne vojne. S tem je razburil francosko javnost, ki je spomnila, da je bil Petain leta 1945 obsojen na smrt zaradi sodelovanja z nacisti med drugo svetovno vojno, poročajo tuje tiskovne agencije.

V času nemške okupacije med drugo svetovno vojno je imelo razmerje z nemškimi vojaki več kot 50 tisoč Norvežank. Njihovi rojaki so jih obkladali z »nemškimi vlačugami« in izdajalkami domovine, po vojni pa so z njimi surovo ravnali – jih pretepali, javno zmerjali, pobrili vse lase …

»V globoki grapi, med gostim grmovjem so skopali veliko jamo za skupni grob. Ker je bila precejšnja tema, so jih le za silo pokrili z zemljo. Da bi jih pa pozneje beli ali Italijani ne našli, je moral to delo nekdo bolje opraviti. Nalogo so zaupali Rudiju. Čez noč naj bi ostal v grapi ...«

Nemške oblasti prebivalcem Berlina svetujejo, naj zaprejo okna svojih domov in se tako zaščitijo pred dimom zaradi obsežnega požara, ki od četrtka divja v okolici prestolnice. Z ognjenimi zublji se bori okoli 600 gasilcev, njihovo delo pa otežujejo številna neeksplodirana ubojna sredstva iz časa druge svetovne vojne, ki ležijo na tem območju.

24-letna Američanka, ki je počitnikovala v Avstriji, je med svojim dopustom našla granato iz druge svetovne vojne in jo je hotela domov odnesti kot neobičajen spominek. Tega je v prtljagi prinesla na dunajsko letališče, da bi skupaj z njo poletel domov. 24-letnica je pred tem nevarni spominek celo oprala, da ji ne bi umazal kovčka.

Med letoma 1935 in 1941 je ob rapalski meji z Italijo starojugoslovanska vojska začela graditi sistem utrdb, ki je dobil ime Rupnikova linija. Največ ostankov te nekdanje obrambne črte lahko vidimo med Blegošem in Golim vrhom v Poljanski dolini.

Predsednik republike Borut Pahor je danes v okviru prizadevanj za narodno pomiritev in spravo priredil sprejem za člane družine Hudnik in se jim opravičil, da je za družino trajalo vse do letošnjega leta, da sta ji bili "tudi javno in uradno vrnjeni čast in dostojanstvo".

Nacistični diktator Adolf Hitler je leta 1945 umrl zaradi zaužite kapsule cianida in strela v glavo, se glasi končna ugotovitev francoske študije, ki je bila v petek objavljena v reviji European Journal of Internal Medicine. Študija temelji na analizi delčkov Hitlerjevega zobovja, ki so jih hranili v Moskvi.

V Andražu nad Polzelo so včeraj obeležili 74. obletnico strmoglavljenja ameriškega bombnika med drugo svetovno vojno. K spominski plošči sta venec položila predsednik republike Borut Pahor in pomočnik sekretarja za obrambo ZDA za Evropo in Nato Thomas Goffus. Pahor se je v govoru zavzel za ohranjanje miru in varnosti v Evropi in svetu.

Ko so partizani 15. maja 1942 »osvobodili« Ig, so po njem in okolici sedem dni ropali in ubijali. Šli so se revolucijo. Ljudi so pred njo prišli reševat Italijani.

Dopoldne je v eksploziji mine v Martinji vasi pri Mokronogu umrl 46-letni moški. Kot so sporočili s Policijske uprave (PU) Novo mesto, je moški z varilnim aparatom demontiral minometno mino iz druge svetovne vojne.