Mariborska zgodovinarka Mateja Ratej je nedavno pri založbi Beletrina izdala knjigo z naslovom Svastika na pokopališkem zidu. Gre za poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja. Predgovor za omenjeno delo je spisal pisatelj Tone Partljič, s katerim sta v Mariborski knjižnici pripravila tudi spletni pogovor.

Pred 80 leti, zgodaj zjutraj 6. aprila leta 1941, je Hitlerjeva Nemčija skupaj s svojimi zaveznicami brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo. Vojna je bila kratkotrajna in bliskovita, saj je odpor jugoslovanske vojske trajal manj kot dva tedna

Marca 1941 so v Kraljevini Jugoslaviji ob podpori Britancev izvedli državni udar, sledil je Hitlerjev napad, okupacija, revolucija pod krinko »osvobodilnega boja« in vladanje komunistov s sistematičnimi kršitvami človekovih pravic vse do leta 1990. Najbolj porazno je, da so v veliki meri komunistične metode boja za oblast in moč ponotranjili tudi na tisti strani slovenske politike, ki ima demokratični izvor v slovenski pomladi.

Dr. Janez Šumrada, nekdanji veleposlanik v Parizu, razčleni odnos med Josipom Brozom Titom in slavnim francoskim vojskovodjo in državnikom Charlesom de Gaullom.

Josip Broz Tito je bil leta 1956 v Parizu gost francoskega predsednika Renéja Cotyja, a do podobnega srečanja s Cotyjevim naslednikom Charlesom de Gaullom ni nikoli prišlo. Dr. Janez Šumrada, nekdanji veleposlanik v Parizu, pojasni, zakaj legendarni francoski voditelj ni maral jugoslovanskega diktatorja.

Od smrti najbolj izstopajočega slovenskega čedermaca in duhovnika Filipa Terčelja mineva 75 let. Skupaj s prijateljem in duhovnikom Francem Krašno sta, potem ko so ju v Davči zajeli pripadniki Udbe, umrla nasilne smrti 7. januarja 1946.

Naša tokratna sogovornica Vera Pirc je najstarejša članica Rudarsko muzejskega etnološkega društva Srečno Zagorje. V dobri poldrugi uri se je sprehodila skozi svoje zanimivo življenje, ki se je začelo avgusta leta 1933 v vasi Novi Kot blizu hrvaške meje na Notranjskem.

»Strahopetno Pirjevčevo bežanje od vsebinskega dialoga kaže, da nobena bergla ne Pirjevca ne Partizanov ne more rešiti,« o zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

»Kakorkoli obračamo, je bilo v Sloveniji po zmerni oceni več kot 30.000 smrtnih žrtev bratomornega obračuna ali okoli tretjine vseh žrtev. Več kot dva odstotka prebivalstva. To nas uvršča v območja z intenzivno državljansko vojno,« pravi dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Dežman je v pismu javnosti kritičen do pisanja zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca v knjigi Partizani.

»Akad.prof.dr. in politikant Jože Pirjevec ima večkrat težave s kakimi poimenovanji. Tako v njegovim Partizanih pogrešamo opredelitev državljanske vojne oz. več državljanskih vojn, ki so med drugo svetovno vojno in po njej zaznamovale dogajanje v Jugoslaviji,« o zgodovinarju Jožetu Pirjevcu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

»Ali si predstavljate kakega titofilnega avtorja, ki bi o Pohorskem bataljonu pisal, ne da bi navedel, da gre za Pohorski bataljon in ne da bi navedel njegove izgube v zadnjem boju? Pirjevec to zmore,« je do dela zgodovinarja Jožeta Pirjevca kritičen, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

"Skratka, če bi se Pirjevec ne odločil za lovsko-ribiški pripovedni slog, bi se lahko brez posebnih težav posvetil tudi dejanskim okupatorskim izgubam v bojih z jugoslovanskimi partizani. Toda izbral je ideološko sledenje svojim mentorjem in odšel v Partizane," zgodovinar Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč, očita zgodovinarju Jožetu Pirjevcu.

V kanalu pri poljskem pristaniškem mestu Świnoujście je razneslo ogromno britansko bombo iz druge svetovne vojne.

"Tudi Pirjevcu se kaže, da je bila sovražna okupacija božji dar, saj je razsula kraljevino Jugoslavijo in omogočila vzpon stalinizma," v odprtem pismu piše Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

Na Salomonevem otočju sta v nedeljo umrla strokovnjaka za deaktivacijo bomb iz Velike Britanije in Avstralije. Ubila ju je bomba iz druge svetovne vojne, ki je po nesreči eksplodirala, poročajo tuje tiskovne agencije.

Med že ponarodelimi pirjevščinami je tudi ona, da bi dr. Jože Pirjevec sam streljal izbrane kolaborante, v novem javnem pismu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

"Pirjevec se strinja tudi s tem, da so množični umori civilistov in vojnih ujetnikov zgodovinski poraz titoizma, ne zna pa povedati, da gre za najhujše vojne zločine in zločine proti človeštvu v zgodovini Slovenije in v Evropi po 2. svetovni vojni," dr. Jože Dežman očita zgodovinarju Pirjevcu.

Ameriški predsednik Donald Trump se je skupaj s soprogo Melanio spomnil 75. obletnice konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. Obiskala sta spomenik v drugi svetovni vojni ubitim ameriškim vojakom v Washingtonu in tam položila venec.

Po Evropi bodo danes potekale slovesnosti ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne na evropskih tleh, ki bodo v luči ukrepov zaradi pandemije nekoliko drugačne kot običajno. V Ljubljani bo predsednik republike Borut Pahor obletnico obeležil skupaj z veleposlaniki zavezniških držav - Francije, Rusije, ZDA in Velike Britanije.

Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo vojaškega sodišča, ki je leta 1946 na smrt obsodilo domobranskega generala Leona Rupnika, poroča Dnevnik. Poročevalka v petčlanskem senatu vrhovnega sodišča je bila Vesna Žalik, predsednik pa Branko Masleša.