Četrta Janševa vlada že trka na vrata: celo z absolutno večino v DZ?

Ne le, da je sposoben preseči kvorum (malo manj kot 340 tisoč volivcev), da zavrne neki zakon, ki niti ni ključnega pomena za slovensko državo, ampak ga je sposoben zavrniti s precej visoko večino. 

Po zadnjih, a še neuradnih podatkih Državne volilne komisije, je proti zakonu glasovalo več kot 403 tisoč volivcev, kar pomeni glede na skoraj 26 odstotno volilno udeležbo 92,5 odstotka volivcev, ki so se udeležili referenduma. Zakon je podprlo zgolj okoli 32.000 volivcev, večina volivcev levosredinskih strank pa je bojkotirala referendum.

Prav slednje je postala slaba tolažba za vladajoče stranke, ki se pravzaprav na referendumu niso upale izmeriti. Tako pravzaprav ne vemo, koliko podpore sploh še imajo, saj so jo v letih vladanja dodobra izgubile. Evropske volitve so izgubile, saj je na njih slavil SDS z več kot 30,5 odstotka glasov. Vse tri vladne stranke so dobile precej manj glasov kot SDS, NSI in SLS skupaj, rezultat je nekoliko izenačil Vladimir Prebilič kot nosilec evropske liste Vesne.

Če bo doma ostalo 300 tisoč volivcev vladajoče koalicije, lahko Janša s svojo koalicijo celo prvič v zgodovini doseže absolutno večino v državnem zboru.

Po drugi strani pa je desnica na čelu z SDS izgubila vse štiri referendume: še najboljši rezultat je dosegla pri referendumu o uporabi konoplje za osebne namene, kjer je predlogu nasprotovalo 48,45 odstotka udeležencev oziroma dobrih 335 tisoč volivcev, ki so se približali pragu, kateri pa ne bi obveljal, saj je večina volivcev predlog podprla. 

Še bolj je izgubila referendume leta 2022, ko je proti zakonu o vladi prepričala dobrih 305 tisoč volivcev, pri ostalih pa še manj. Da ne omenjamo referenduma o vodah leta 2021, ko je zakonski predlog Janševe vlade poteptalo 682.760 volivcev oziroma 86,75 odstotka udeležencev.

Morda so prav zato vladni veljaki podcenjevali Janševo mobilizacijsko moč, a jih je presenetil. Tokrat nam je vsem dokazal, da ga ne smemo povsem odpisati, saj ima najbolj zvesto volilno bazo. Resda je leta 2022 izgubil volitve, a njegova SDS je prejela skoraj 280 tisoč glasov. Skupaj z NSI, listo Povežimo Slovenijo in Našo deželo (Aleksandre Pivec) je desnica dosegla več kot 420 tisoč glasov. Aktualni referendum je pokazal, da lahko na vse te volivce še vedno računa.

Po drugi strani pa so že evropske volitve pokazale, da aktualne vladne stranke same skupaj težko premagajo politično desnico, zato »strici iz ozadja« že nekaj mesecev nagovarjajo Prebiliča za nastop na državnozborskih volitvah. A na obeh političnih polih je vprašanje, koliko (manjše) stranke druga drugo izpodrivajo in koliko glasov se bo na koncu izgubilo pod parlamentarnim pragom. Če se jih bo izgubilo več na levi kot na desni, potem bo četrta Janševa vlada realnost.

Glede na razočaranje volivcev nad zadnjim »novim obrazom« Robertom Golobom, je pričakovati veliko volilno abstinenco med njegovimi volivci, ki jih očitno nista prepričali niti njegovi koalicijski partnerici.

Če bo doma ostalo 300 tisoč volivcev vladajoče koalicije, lahko Janša s svojo koalicijo celo prvič v zgodovini doseže absolutno večino v državnem zboru. Zato se bodo morali na levem političnem prostoru temeljito zamisliti nad klofuto, ki so jo dobili na referendumu.