Novozelandsko gospodarstvo se je v četrtletju do konca junija zaradi pandemije covida-19 rekordno skrčilo. Na četrtletni ravni je nazadovalo za 12,2 odstotka, potem ko je v trimesečju pred tem upadlo za 1,6 odstotka. Nova Zelandija se je tako znašla v recesiji.

Ameriško gospodarstvo je zaradi pandemije covida-19 beležilo ogromen padec bruto domačega proizvoda (BDP), ki je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za 32,9 odstotka, kažejo danes objavljeni podatki ameriške vlade. Gre za največji padec doslej, h kateremu je največ prispeval 34,6-odstotni padec zasebne potrošnje.

Nemški bruto domači proizvod (BDP) je v drugem četrtletju upadel za 10,1 odstotka, kar predstavlja največji padec v nemški povojni zgodovini. Nemški statistični urad je ocenil, da gre za "zgodovinski padec", ki je bil na četrtletni ravni hujši tudi od padcev v finančni krizi v letih 2008 in 2009. Presegel je tudi napovedi analitikov.

Oxford Economics je po naročilu kitajskega telekomunikacijskega giganta izdelal analitsko študijo, v kateri ugotavlja vpliv omejevanja ponudnikov tehnologije pri vzpostavljanju 5G omrežij. Na evropski ravni bi do leta 2035 EU takšno omejevanje stalo 32,4 milijarde evrov v obliki izgubljenega BDP, prav tako pa bi več kot desetina prebivalcev imela poznejši dostop do 5g omrežja. Na primeru Slovenije je študija Oxford Economics pokazala, da bi vrednost izgubljenega BDp do leta 2035 dosegla 150 milijonov evrov.

Evropska komisija je danes Sloveniji za letos napovedala sedemodstotni padec BDP, kar je enako, kot je predvidela tudi v spomladanski gospodarski napovedi. Za prihodnje leto pa ji je napovedala 6,1-odstotno rast, kar je za 0,6-odstotne točke manj, kot je predvidela maja.

Slovenski BDP se bo po danes objavljeni napovedi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) letos skrčil za 7,8 odstotka, v primeru drugega vala okužb z novim koronavirusom pa za 9,1 odstotka. Za prihodnje leto organizacija napoveduje 4,5-odstotno rast oz. v primeru drugega vala 1,5-odstotno.

Pandemija novega koronavirusa bi lahko svetovni bruto domači proizvod (BDP) skrčila za 8800 milijard dolarjev (8100 milijard evrov) oziroma 9,7 odstotka, so včeraj opozorili v Azijski razvojni banki (ADB). Ob tem so dodali, da bi ukrepi različnih držav vendarle lahko pomagali omiliti padec gospodarske aktivnosti.

Slovenija naj bi letos beležila sedemodstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 6,7-odstotno rast, je napovedala Evropska komisija v prvi gospodarski napovedi od uvedbe ukrepov za zajezitev pandemije novega koronavirusa. Slovenija je kot majhno odprto gospodarstvo še posebej ranljiva za učinke pandemije, navaja komisija.

Bruto domači proizvod (BDP) se je v območju evra v prvem letošnjem trimesečju v primerjavi z zadnjim lanskim skrčil za 3,3 odstotka, v celotni EU pa za 2,7 odstotka, kažejo danes objavljeni prvi izračuni evropskega statističnega urada Eurostat. Na letni ravni se je BDP v območju evra skrčil za 3,8 odstotka, v celotni uniji pa za 3,5 odstotka.

Evropski statistični urad Eurostat bo danes objavil prvo oceno gibanja bruto domačega proizvoda (BDP) v območju evra in v EU v prvem četrtletju letos. Obdobje je že zaznamovala pandemija novega koronavirusa, zaradi katere je marca obstala večina evropskega gospodarstva.

Kitajsko gospodarstvo se je zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa v prvem trimesečju skrčilo za 6,8 odstotka, je danes objavila tamkajšnja vlada. Padec je manjši od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali več kot osemodstotni padec. Gre sicer za prvo krčenje po letu 1992, odkar Kitajska objavlja četrtletne rezultate.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih za Slovenijo napovedal, da se bo letos obseg bruto domačega proizvoda (BDP) zaradi posledic novega koronavirusa skrčil za osem odstotkov. Prihodnje leto bo država znova zabeležila rast, po pričakovanjih IMF bo ta 5,4-odstotna.

Mednarodni denarni sklad (IMF) bo danes, dva dni pred začetkom spomladanskega zasedanja s Svetovno banko, objavil svetovno gospodarsko napoved, ki bo zaradi pandemije novega koronavirusa popolnoma drugačna od predhodne. V IMF so že minuli teden opozorili, da bo pandemija povzročila največji gospodarski upad po veliki depresiji leta 1929.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je ob veliki negotovosti zaradi širitve novega koronavirusa znižal napoved gospodarske rasti za letos s tri na 1,5 odstotka, za prihodnje leto pa z 2,7 na 2,2 odstotka. To velja ob predpostavki, da se bodo razmere umirile v drugi polovici leta.

Bruto domači proizvod (BDP) se je lani po prvi oceni statističnega urada realno zvišal za 2,4 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju pa je bila medletna rast 1,7-odstotna. K lanski rasti je lani pomembno prispevalo zunanje povpraševanje, čeprav je bila rast izvoza manj izrazita kot v predhodnih dveh letih. Tudi domače trošenje je bilo zmernejše.

Evropska komisija je za letos in prihodnje leto napoved gospodarske rasti v Sloveniji ohranila pri 2,7 odstotka. Za lani je oceno rasti BDP v primerjavi z lansko jesensko napovedjo poslabšala za 0,1 odstotno točko na 2,5 odstotka. "Izvoz se bo po pričakovanjih umirjal, uvoz, spodbujen z domačim povpraševanjem, pa ostal trden," je ocenila komisija.

Konec prejšnjega tedna sprejet proračun manjšinske vlade, ki je za nekaj časa pretrgal špekulacije o kaki novi koaliciji, ki bi jo sestavil predsednik opozicijske SDS Janez Janša, je rekorden: po obsegu in po presežku.

Nemčija je v letošnjem tretjem četrtletju za las ušla recesiji. Največje gospodarstvo v območju evra se je sicer v trimesečju okrepilo le za 0,1 odstotka, a je s tem kljub temu presenetilo analitike. Se je pa nemški BDP v drugem četrtletju skrčil za 0,2 odstotka, in ne le za 0,1 odstotka, kot ocenjeno pred tem, so danes objavili nemški statistiki.

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,6-odstotno rast BDP, za prihodnji leti pa 2,7-odstotno, kar je v primerjavi z julijsko napovedjo za letos in prihodnje leto za 0,6 oziroma 0,1 odstotno točko slabše, a še vedno znatno nad povprečjem v območju evra. "Rast se ohlaja, a ostaja trdna," povzema komisija stanje v Sloveniji.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je po besedah finančnega ministra Andreja Bertonclja znižal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje 2,8-odstotno realno rast BDP, kar je 0,6 odstotne točke manj od spomladanske napovedi. Napoved za prihodnje leto je znižal za 0,1 odstotne točke na tri odstotke.