Sezonsko prilagojeni BDP je bil v zadnjem četrtletju lani za 0,4 odstotka višji kot v tretjem trimesečju in za 1,7 odstotka višji kot v enakem obdobju predlani.
V lanskem letu se je izvoz povečal za 4,4 odstotka, leto prej za 6,1 odstotka. "Izvoz je lani k rasti BDP prispeval 3,7 odstotne točke," je na današnji novinarski konferenci povedala Romana Korenič iz statističnega urada.
Domače trošenje se je lani povečalo za 2,1 odstotka, predlani pa za 4,3 odstotka, kar je bilo največ po letu 2007. Po besedah Koreničeve je domače trošenje k lanski rasti prispevalo 1,9 odstotne točke.
Tudi bruto investicije v osnovna sredstva so se lani povečala po precej nižji stopnji kot predlani, in sicer za 3,2 odstotka, medtem ko je ta predlani dosegla 9,1-odsotno rast. Rast izdatkov za končno potrošnjo je bila lani prav tako nekoliko nižja in dosegla 2,4 odstotka.
Skupna zaposlenost je lani znašala 1.045.000 oseb. "To je največ, odkar so na voljo podatki oz. od leta 1995 naprej," je dejala Koreničeva. V primerjavi z letom 2018 se je povečala za 2,4 odstotka. Lani se je zaposlovanje najhitreje povečevalo v dejavnosti gradbeništva. Po podatkih iz let, odkar slovensko gospodarstvo okreva, se največ zaposlovalo v predelovani dejavnosti, je dodala.
BDP je lani v tekočih cenah znašal 48,007 milijarde evrov, kar je nominalno za 4,9 odstotka več kot v letu 2018.
V zadnjem lanskem četrtletju sta bila zunanje povpraševanje in domača potrošnja šibka. Izvoz se je v primerjavi z enakim četrtletjem predlani povečal za 0,9 odstotka, domače trošenje je bilo višje za 0,4 odstotka.
"Rast izvoza je bila ena najnižjih v zadnjih 10 letih," je povedala Koreničeva. Medtem je uvoz v zadnjem lanskem četrtletju upadel za 0,8 odstotka in po njenih besedah je bilo "tudi to prvič po več kot šestih letih".
Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil v zadnjem četrtletju 2019 pozitiven. Znašal je 1,3 odstotne točke.
Na šibko domače trošenje je v zadnjem lanskem četrtletju vplivala razmeroma nizka rast končnega trošenja in bruto investicij.
Končna potrošnja gospodinjstev se je povečala za 1,2 odstotka, kar je manjše povečanje kot v prejšnjih četrtletjih, ko je rasla med 2,5 in 3,8 odstotka.
"Izdatki za nakupe gospodinjstev dnevne narave, kot so hrana, pijača, električna energija, goriva, tobak, pa so se v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem predlani celo znižali. Rast izdatkov za storitve se je nekoliko umirila, medtem ko so se izdatki za trajne dobrine povečali bolj kot v prejšnjih dveh četrtletjih, in sicer predvsem na račun nakupov avtomobilov," je nanizala.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se v zadnjem lanskem četrtletju zmanjšale za 4,5 odstotka, na kar je vplivalo zmanjšanje investiranja v večino osnovnih sredstev. "Investicije v nestanovanjske gradbene objekte so se zmanjšale za 10 odstotkov, izrazit upad v višini okoli 15 odstotkov smo zaznali tudi pri investicijah v druge stroje in opremo ter v transportno opremo," je povedala.
Padec so po njenih navedbah blažile investicije v stanovanjsko gradnjo, ki so se povečale za okoli šest odstotkov, ter investicije v proizvode intelektualne lastnine.
Gospodarska rast se je skozi lansko leto postopoma ohlajala. V prvem lanskem četrtletju je realna rast BDP dosegla 3,3 odstotka, v drugem 2,5 odstotka, v tretjem 2,4 odstotka in v četrtem 1,7 odstotka.
Napovedi domačih in tujih ustanov za lansko rast slovenskega gospodarstva se gibljejo med 2,5 in 3,1 odstotka. To je nekoliko višje od današnje ocene rasti, ki jo je urad pripravil na podlagi četrtletne metode.
Letno oceno rasti bo statistični urad objavil konec avgusta. Predlani je Slovenija po prvi oceni urada beležila 4,5-odstotno rast, po letni pa 4,1-odstotno. Statistični urad je ob tem revidiral slednji podatek in danes objavil, da se predlanska stopnja rasti BDP v višini 4,1 odstotka ni spremenila.
