Kot so v povzetku izsledkov raziskave zapisali pri Oxford Economics, bi povprečni letni stroški naložb v infrastrukturo za 5G v EU v prihodnjem desetletju v primeru omejevanja nekaterih ponudnikov tehnologije 5G porasli za 19 odstotkov oz. za 2,4 milijarde evrov.
Poznejši dostop do 5G pa bi zaradi omejevanja do leta 2023 imelo 46,9 milijona oz. 11 odstotkov prebivalcev. V celotni Evropi bi se povprečni stroški naložb v infrastrukturo za 5G povečali za 19 odstotkov oz. za tri milijarde evrov, poznejši dostop do 5G bi imelo 56 milijonov oz. 11 odstotkov prebivalcev, vrednost izgubljenega BDP pa bi do leta 2035 dosegla skupno 40 milijard evrov.
Qxford Economics v primeru Slovenije ugotavlja, da bi se povprečni letni stroški naložb v infrastrukturo za 5G v EU v prihodnjem desetletju povečali za 19 odstotkov oz. za 15 milijonov evrov. Poznejši dostop do 5G bi do leta 2023 imelo 120.000 prebivalcev, vrednost izgubljenega BDP pa bi do leta 2035 dosegla 150 milijonov evrov.
Pri omejevanju ponudnikov tehnologije 5G je na udaru predvsem kitajski Huawei, ki ga je na muho vzela administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Med drugim mu namreč očita, da kitajski vladi omogoča prikrit dostop do podatkov uporabnikov omrežij 5G po svetu. Pri Huaweiju obtožbe ves čas odločno zanikajo. Poudarjajo, da so neutemeljene, saj da niso ZDA doslej predložile nobenih dokazov.
