Kdo preureja levi blok: zakulisni boji za primat na slovenski levici
Ali si bo nekdanji premier Robert Golob z vlado v senci podaljšal politično življenje in po naslednjih volitvah spet prevzel oblast?
Njegovi nekdanji partnerici bosta oblikovali vsaka svojo »ministrsko« ekipo, Vesna se je odlepila od Levice, Prerod pa je vnovič zavrnil sodelovanje s SD.
Poleg tega se v Ljubljani oblikuje še nova stranka, ki se želi aktivirati najprej na lokalnih, nato pa državnih volitvah. Toda do rednih volitev je še daleč, zato je težko napovedati, kdo bo takrat glavni izzivalec predsednika vlade in SDS Janeza Janše.
Po stotih dneh četrte vlade Janeza Janše smo dobili vlado v senci pod taktirko prvaka Svobode in prejšnjega premierja Roberta Goloba, v kateri so že pred tem udeležbo zavrnili SD, Levica in Prerod.
Socialni demokrati bodo osvežili svojih 17 strokovnih svetov, ki pokrivajo posamezna ministrstva, Levica bo vzpostavila svojo različico – programsko konferenco, ki jo bo vodil ekonomist Igor Feketija, ki je bil državni sekretar pri prejšnjem ministru za delo in socialo Luki Mescu. Njihova ekipa bo po Meščevih napovedih sodelovala z Golobovo vlado v senci.
Glavna tekmeca na levem polu sta Svoboda in SD
Nekdanje koalicijske partnerice projektno sodelujejo tudi v opoziciji, a brez zapletov ne gre, saj Svoboda kot najmočnejša stranka še vedno igra vlogo hegemona na levosredinskem prostoru, s čimer pa se zlasti v SD ne morejo sprijazniti. Tako se skupaj pripravljajo na referendume, zahtevajo preiskovalne komisije, medtem ko ustavne obtožbe zoper predsednika vlade, ki sta jo vložili Svoboda in Levica, v SD niso sopodpisali.
Kot je javno povedal prvak stranke Matjaž Han, so jim dokument v podpis ponudili nekaj več kot uro pred vložitvijo, kljub temu so ga proučili v organih stranke in sklenili, da je boljša pot interpelacija zoper zunanjega ministra Toneta Kajzerja.
Razlog za ustavno obtožbo in za interpelacijo je radikalni zasuk slovenske zunanje politike v odnosu do Izraela, pri čemer predlagatelji izpostavljajo nedavno onemogočenje skupne izjave vseh 27 članic EU, s katero bi obsodili načrtovano gradnjo novega judovskega naselja na Zahodnem bregu, ki je del Palestine.
Za izglasovanje ustavne obtožbe potrebujejo najmanj 46 glasov poslancev, kar je toliko, kot jih predsednik vlade potrebuje za izvolitev, podobno velja tudi za izglasovanje interpelacije, pri čemer SD sploh še nima zahtevanih desetih podpisov za vložitev (svojih poslancev ima šest).
V SD je vseskozi, tudi ko so bili v Golobovi vladi, slišati pripombe, da jih največja stranka v bloku ne obravnava kot enakopravne partnerje, ampak jih pogosto s svojimi predlogi postavlja pod izvršena dejstva. Zato so tudi zavrnili Golobovo ponudbo o sodelovanju v njegovi vladi v senci že pred dvema mesecema, ko je najavil njeno ustanovitev.
Namesto tega bodo sami osvežili svojih 17 strokovnih svetov: za izobraževanje in šport; za finance, razvoj in kohezijsko politiko; za znanost, inovacije in digitalizacijo; za zdravje; za delo, družino in socialne zadeve; za kulturo; za gospodarski razvoj; za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; za okolje in prostor; za infrastrukturo; za energetiko; za zunanje zadeve; za pravosodje; za notranje zadeve; za lokalno samoupravo; za javno upravo; za obrambo.
Na spletni strani SD so objavljeni zastareli podatki o njihovih vodjih, saj nekateri med njimi niso več člani stranke, npr. Emilija Stojmenova Duh in Mojca Kleva Kekuš. Načeloma bi se morali novi strokovni sveti oblikovati takoj po kongresu, a se to še ni zgodilo.
Na začetku oktobra bo v Murski Soboti dolgo pričakovani statutarni kongres, naslednje leto spomladi pa redni kongres, na katerem pa (vsaj za zdaj) ne načrtujejo menjave vodstva. Ne nazadnje je njihov prvak Matjaž Han trenutno najbolj priljubljeni politik, a to se ne odraža na rezultatih stranke v anketah, kot se tudi ni na zadnjih volitvah.
Levica bi šla v večstrankarsko senčno vlado
Kot je znano, je Golob na stoti dan četrte Janševe vlade predstavil svojo vlado v senci, v kateri je šest področij, ki jih vodijo posamezni ministri: zdravstvo je prevzel sam Golob, starejše in socialno varnost Alenka Bratušek, mlade in znanje Vinko Logaj, gospodarstvo in javne finance Klemen Boštjančič, energetiko in infrastrukturo Jure Leben ter varnost, red in mir (državotvorne resorje) Matej Grah.
Ekipa ni tako navdihujoča, kot so nekateri pričakovali, zlasti iz vrst SD je slišati rahlo posmehovanje, češ da gre za ljudi iz Golobovega najožjega kroga, ki mu zgolj prikimavajo, kakšnih uglednih osebnosti iz vrst stroke in civilne družbe pa ni videti. Bomo videli, kaj bodo sami pokazali, ko bodo osvežili svojih 17 strokovnih svetov. A vendarle tudi v Levici, s katero se Golob precej bolje razume kot z »rivalsko« SD, njegove ponudbe za sodelovanje v njegovi vladi v senci niso vzeli resno.
Mesec nam je dejal, da bi bili sami pripravljeni sodelovati v vladi v senci, ki bi bila večstrankarska, a jim je bilo takoj jasno, da gre za projekt ene stranke, Svobode, zato se mu niso pridružili. Pa tudi v Prerodu niso hoteli biti zgolj zraven, še posebej ker niso bili del prejšnje vladne koalicije.
Kakšna bo usoda Golobove vlade v senci in s tem tudi njegova politična prihodnost, bo znano kmalu po referendumih in lokalnih volitvah. V Sloveniji smo imeli že dve vladi v senci, ki sta se tako tudi imenovali: prvo leta 1990 in 1991, vodil jo je takratni poslanec ZKS-SDP in poznejši minister za Slovence po svetu Emil Milan Pintar, delovala pa je do osamosvojitvene vojne, drugo pa leta 2005, vodil jo je Tone Rop, predsednik vlade od 2002 do 2004, ki je izgubil volitve, nato pa še vodstvo v stranki LDS, zato je tudi njegova vlada v senci trajala zgolj pol leta.
Pozneje je LDS komaj še prišla v državni zbor, nato je izginila iz zgodovine. Za zdaj je Golobova Svoboda še vedno daleč najmočnejša opozicijska stranka, a v naslednjih letih do volitev se lahko še marsikaj zgodi. Prvi kazalci bodo referendumi, na katerih sicer vse opozicijske stranke levega pola nastopajo skupaj proti vladi, toda na lokalnih volitvah bodo vsaka s svojimi listami (le v posameznih občinah bodo imele skupne kandidate).
Levica in Vesna sta se med poletjem razšli, Prerod pa se je s SD pogovarjal o skupnem sodelovanju na lokalnih volitvah, a niti v Ljubljani nista zmogli združiti sil.
Ljubljana bo odločala o Sloveniji
Prav v Ljubljani se bo odvil največji spopad znotraj levega političnega bloka, saj se dolgoletnemu županu Zoranu Jankoviću, sicer velikemu zavezniku Roberta Goloba, obetajo zelo močni tekmeci. Med njimi sta tudi prvak Levice Luka Mesec in kandidat najavljene stranke Ljubljana smo vsi Tone Rop, že omenjeni nekdanji predsednik vlade in nato še krajši čas predsednik vlade v senci.
Ker ima stranka, ki jo bo vodil skupaj s prejšnjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ambicije postati nacionalna stranka, ki bi nastopila tudi na državnozborskih volitvah, bo od njenega uspeha odvisna podoba levosredinskega prostora v prihodnje.
Po drugi strani pa se je v drugih strankah, npr. v Svobodi in SD, ne bojijo, saj bodo v njenem ospredju politični obrazi iz preteklosti; še najbolj sveža je Urška Klakočar Zupančič, ki se ji na letošnjih volitvah ni uspelo znova prebiti v poslanske klopi.
Zanimivo je tudi, da je na njihovi prvi okrogli mizi sodeloval tudi Klemen Grošelj, podpredsednik stranke Prerod, in sicer kot poznavalec Srbije in Jankovićev kritik. Stranki bosta v Ljubljani nastopili vsaka s svojo listo, a možnost sodelovanja v prihodnosti ni izključena.
Za dogajanje na levi sredini bo seveda ključna odločitev zelo priljubljenega predsednika Uefe Aleksandra Čeferina, ki se mu spomladi izteče funkcija v Ženevi. Če se bo odločil za vstop v slovensko politiko, v kateri bi ga rad videl tudi prvi predsednik Milan Kučan, bo skoraj zagotovo zelo pomemben, če ne celo vodilni igralec na levem političnem polu. Vprašanje je, ali bi ga bolj zanimalo mesto predsednika države ali prihodnje vlade.
V slednjem primeru se bodo »strici iz ozadja« na politični levici zelo hitro znebili Goloba in njegove senčne vlade. Z Golobovimi besedami, vrgli ga bodo čez ramo, tako kot je sam počel s svojimi nekdanjimi sodelavci. Seveda so možna še kakšna druga presenečenja.
Politolog Marko Lovec denimo omenja tudi možnost, da bi se v slovensko strankarsko politiko vključila celo predsednica Nataša Pirc Musar, a če bi izgubila predsedniške volitve, je to vendarle težko pričakovati. Vsekakor je do rednih volitev, če bodo leta 2030, še veliko časa in do takrat se lahko še marsikaj zgodi.
Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.