Februarja je komisija za Slovenijo napoved gospodarske rasti za letos in prihodnje leto ohranila pri 2,7 odstotka. Spomladanska napoved za letos in prihodnje leto za Slovenijo je nekoliko boljša od povprečja v območju evra, ki naj bi letos beležilo 7,7-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa 6,3-odstotno rast.

Komisija pri opisu razmer v Sloveniji izpostavlja, da se je gospodarska rast upočasnjevala že v drugi polovici lanskega leta, zlasti zaradi zmanjševanja investicijskih odhodkov. Letos se bo gospodarska dejavnost bistveno skrčila, a velik stimulacijski sveženj bo po pričakovanjih delno ublažil izgube na področju zaposlovanja in dohodkov gospodinjstev ter utrl pot močnemu okrevanju v letu 2021.

Kot velja na splošno za območje evra, lahko tudi Slovenija letos zaradi ukrepov v podporo gospodarstvu pričakuje znaten javnofinančni primanjkljaj in povečanje javnega dolga, ki pa se bosta nato v prihodnjem letu spet zmanjšala.

Sloveniji, ki je lani beležila 0,5-odstotni presežek, komisija za letos napoveduje 7,2-odstotni javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi se prihodnje leto zmanjšal na 2,1 odstotka BDP. Javni dolg pa naj bi se od lani do letos povečal s 66,1 odstotka na 83,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa znova zmanjšal na 79,9 odstotka. Vse te številke so boljše od povprečja v območju evra.

Brezposelnost naj bi se z lanskih 4,5 odstotka letos povečala na sedem odstotkov, v prihodnjem letu pa spet zmanjšala na 5,1 odstotka. Tudi na tem področju je položaj Slovenije boljši od povprečja v območju evra.