Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,6-odstotno rast BDP, za prihodnji leti pa 2,7-odstotno, kar je v primerjavi z julijsko napovedjo za letos in prihodnje leto za 0,6 oziroma 0,1 odstotno točko slabše, a še vedno znatno nad povprečjem v območju evra. "Rast se ohlaja, a ostaja trdna," povzema komisija stanje v Sloveniji.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je po besedah finančnega ministra Andreja Bertonclja znižal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje 2,8-odstotno realno rast BDP, kar je 0,6 odstotne točke manj od spomladanske napovedi. Napoved za prihodnje leto je znižal za 0,1 odstotne točke na tri odstotke.

Gospodarska rast se je v Sloveniji v drugem četrtletju upočasnila pod vplivom ohlajanja gospodarstva v območju z evrom, so ob včerajšnji objavi statističnih podatkov zapisali na Banki Slovenije. Kljub negotovim razmeram v mednarodnem okolju pomembna dejavnika rasti ostajata rast blagovnega izvoza in dodane vrednosti v industriji, do dodali.

Slovenski BDP je bil v drugem četrtletju za 2,5 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Po sezonsko prilagojenih podatkih se je medtem BDP glede na prvo četrtletje povečal za 0,2 odstotka, v medletni primerjavi pa za 2,6 odstotka, je objavil statistični urad.

dr. Mitja Steinbacher, profesor na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu

Po napovedih Slovenija letos in v prihodnjih letih ne bo imela tako visoke gospodarske rasti kot v zadnjih letih, a bo naše gospodarstvo še vedno raslo. Tveganje za Slovenijo, ki lahko pokvari ta zmerno optimistični scenarij, zlasti prihajajo iz tujine.

Madžarski premier Viktor Orban se je jeseni 2015 z uporom proti vsiljevanju migrantskih kvot in politiki odprtih mej zapisal v zgodovino. Toda njegova Madžarska navkljub temu ostaja v evropskem merilu relativno revna država.

Po nizu znižanj napovedi gospodarske rasti Nemčije za letošnje leto je to storil še t.i. svet modrecev. Ta je napovedal, da se bo obseg nemškega BDP letos okrepil za 0,8 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke manj od prvotnih napovedi.

Najvišjo gospodarsko rast je lani dosegla regija jugovzhodna Slovenija. V primerjavi z letom 2016 je bila višja za 10,4 odstotka, s tem pa je bila višja tudi od povprečne rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v državi, ki je znašala 6,5 odstotka. Jugovzhodna regija je izstopala tudi po stopnji rasti zaposlenosti.

Med članicami Nata Slovenija namenja enega manjših deležev za obrambo. V tem letu je denimo obrambi namenila malo več kot odstotek BDP (1,01 odstotek) in je tako med manj radodarnimi članicami zavezništva. Države članice so se sicer leta 2006 zavezale, da bo do skušale za obrambne izdatke nameniti vsaj dva odstotka BDP.

Igralniška oaza Macao naj bi po projekcijah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) do leta 2020 s prestola najbogatejših izrinila Katar. To posebno administrativno območje na Kitajskem naj bi do takrat beležilo 143.116 dolarjev BDP na prebivalca, medtem ko naj bi v Katarju BDP na prebivalca dosegel 139.151 dolarjev, poroča Bloomberg.

Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem četrtletju letos za 4,6 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je medtem v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem okrepil za 0,6 odstotka, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa za 5,0 odstotka, je objavil statistični urad.

Evropska komisija bo danes ocenila osnutke proračunskih načrtov članic območja evra.

Mednarodni denarni sklad (IMF) v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih Sloveniji za letos napoveduje štiriodstotno gospodarsko rast, kar je eno odstotno točko več kot v zadnji aprilski napovedi.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je pričakovano zvišal napoved gospodarske rasti.

Bruto domači proizvod (BDP) je bil v letošnjem prvem četrtletju za 5,3 odstotka višji kot v enakem četrtletju lani

Kljub visoki gospodarski rasti je Slovenija v skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo, ugotavlja Umar.