Da bodo s Pirc Musarjevo v predsedniški palači še problemi, so vedeli tisti, ki so z njo imeli kdaj opravka, ko je bila na drugih državnih funkcijah. Skoraj vedno in povsod si je vzela več, kot ji je šlo po zakonodaji. Normativno ureditev si je po pravniško vedno tolmačila sebi v prid, se zapletala v konflikte glede svojih pristojnosti. Na funkciji informacijske pooblaščenke še posebej. Ta državni organ je pod njenim vodstvom bolj skrbel za prikrivanje podatkov iz raznih evidenc pred javnostjo kot pa za dostop do informacij javnega značaja.
Pirc Musarjeva je skupaj s soprogom, tranzicijskim bogatašem Alešem Musarjem že vrsto let del slovenske elite. Tistim Musarjem, ki ga je spoznala v času, ko sta bila oba zaposlena pri pidovskem milijonarju Darku Horvatu. Tistim Musarjem, ki še vedno vsak mesec prejema okoli 850 evrov nadomestila iz proračuna za kritje stroškov, ki jih ima zaradi opravljanja protokolarnih in drugih družabnih obveznosti prvega gospoda. In tistim Musarjem, ki je tri dni po zaprisegi svoje soproge na funkciji predsednice republike z nepremičninskimi posli z ljudmi iz Putinovega omrežja na svoj nemški bančni račun prejel tri milijone evrov.
Aktualna predsednica države je v vojaškem konfliktu med Rusijo in Ukrajino uradno sicer trdno na strani napadene države in je ob nedavni izmenjavi v Sloveniji ujetih Putinovih vohunov vsem, ki so sodelovali pri tej operaciji, izrazila spoštovanje in kompliment, a v ozadju se je prav v njenem kabinetu dogajala prav umazana politikantska igra.
Nekdanja notranja ministrica, ki je na tej visoki politični funkciji prišla v konflikt s predsednikom vlade, je kmalu po svojem teatralnem odstopu, ker Golob njenega kandidata Boštjana Lindava ni imenoval za generalnega direktorja policije, našla varno zavetje pri predsednici republike, kjer je postala njena svetovalka za človekovo varnost.
Bobnarjeva, pa tudi Lindav sta namreč na pričanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje politična kadrovanja in domnevne pritiske na policijo, premierja Goloba med drugim obtožila vmešavanja v aretacijo ruskih vohunov.
Pirc Musarjevi je očitno ustrezal frontalni napad Bobnarjeve na Goloba, da bi s tem oslabila premierjevo politično moč in okrepila svojo. Da je takšen politikantski interes postavila pred interes države in nacionalne varnosti, gotovo ni vredno funkcije predsednice republike.
Čeprav sta Bobnarjeva in Lindav nastopila na zaprti seji, je vsebina njunega pričanja po zaslugi nekaterih poslancev, članov komisije, takoj prišla v javnost. Da bo tudi ta z vidika državnih interesov in nacionalne varnosti občutljivi del takoj zlorabljen za notranjepolitične obračune, bi se morala oba zavedati vnaprej.
Najbrž sta tudi se, saj ju je pri tem gnalo maščevanje in užaljenost, da bi čim bolj obremenila premierja Goloba, ker nista dosegla svojega političnega cilja. Takšna njuno ravnanje je bil še en dokaz, da nista bila dorasla funkcijam, ki sta jih pred tem zasedala. Sploh, ker se je izkazalo, da njune navedbe ne ustrezajo resnici. Še do danes nihče ni predložil kakršnegakoli dokaza, da naj bi aretacijo ruskih vohunov na Golobovo željo prestavili za teden dni. Ne samo da so njune navedbe zanikala tako direktor Sove kot NPU, v javnost je pricurljal tudi podatek, da sodišče ni odredilo konkretnega datuma aretacije, ampak obdobje, dolgo 17 dni.
Nataša Pirc Musar je gotovo vnaprej vedela, kaj bo njena svetovalka govorila proti Golobu v preiskovalni komisiji, pa naj se še tako javno spreneveda, da gre le za stvar med Bobnarjevo in predsednikom vlade. Ne, ne gre samo za to, še zdaleč ne.
Ujeta ruska vohuna naj bi obrambo v kazenskem postopku gradila prav na obtožbah nekdanje notranje ministrice, da naj bi se premier Golob vpletal v njuno aretacijo. Njene izjave, če vohuna na koncu ne bi priznala svoje krivde, bi lahko ogrozile kazenski postopek, s tem pa tudi državne interese in interese naših zahodnih zaveznikov, ki so pripravljali največjo akcijo izmenjave zapornikov po koncu hladne vojne.
Pirc Musarjevi je očitno ustrezal frontalni napad Bobnarjeve na Goloba, da bi s tem oslabila premierjevo politično moč in okrepila svojo. Da je takšen politikantski interes postavila pred interes države in nacionalne varnosti, gotovo ni vredno funkcije predsednice republike. Tudi to, da Pirc Musarjeva po vsem tem, kar se je zgodilo s Putinovima vohunoma, še naprej brezmejno zaupa svoji svetovalki in jo ceni kot strokovnjakinjo, pove veliko o njej in njeni umazani vlogi pri tem politikantskem obračunu s premierjem.
Ameriški predsednik Joe Biden je po uspešni izmenjavi ujetnikov posebej pohvalil slovenskega premierja in omenil njegovo odločnost. Predsednice republike ni omenil.
