Tudi Podobniku, pod katerim je SLS na državnozborskih volitvah daljnega leta 1996 dosegla najboljši rezultat (slabih 20 odstotkov oz. 19 poslanskih mest), »misija nemogoče« ni uspela, saj je SLS tudi pod dežnikom koalicije Povežimo Slovenijo na zadnjih volitvah aprila 2022 ostala pred parlamentarnim pragom.
Podobnik se je nato še drugič umaknil iz aktivne politike, julija 2022 pa je z obljubo pomladitve stranko prevzel Marko Balažic. Jeseni istega leta je stranka pod njegovim vodstvom na lokalnih volitvah zmagala po številu izvoljenih županov. Na letošnjih volitvah v Evropski parlament pa je lista SLS prejela 7,21 odstotka glasov, njenemu nosilcu Petru Gregorčiču pa se je le za las, nekaj tisoč glasov, izmaknil poslanski stolček v Bruslju/Strasbourgu.
Gregorčič, ki sploh (še) ni član SLS, je očitno del širše politične igre, kjer na šahovnici iz ozadja glavne poteze vleče politični hegemon slovenske desnice, predsednik SDS Janez Janša.
Trnuljčica se je tako letos vendarle začela prebujati. Doseženi rezultat z evropskih volitev je bil dobra popotnica, da bi se SLS lahko ponovno prebila tudi v slovenski parlament. Peter Gregorčič je takoj dobil krila in začel rušiti predsednika Balažica, da bi se na njegov stolček usedel sam. Na zadnji seji glavnega odbora so padale hude besede, vnesen je bil razdor v stranko, pri čemer dosedanje vodstvo in njihovi podporniki Gregorčičevo početje označujejo za poskus sovražnega prevzema SLS.
Kako se bo povolilna drama končala, je težko napovedati: ali bo med obema strujama prišlo do dogovora ali pa se bo zgodil razkol. Gregorčič, ki je za nekaj mesecev odšel na delo v ZDA, pred tem pa na svojo roko mimo vodstva SLS obiskoval nekatere občinske odbore po Sloveniji, pri svoji nameri očitno ne misli odnehati, a tudi sedanje vodstvo z Balažicem na čelu najbrž ne bo stalo križem rok.
Gregorčič, ki sploh (še) ni član SLS, je očitno del širše politične igre, kjer na šahovnici iz ozadja glavne poteze vleče politični hegemon slovenske desnice, predsednik SDS Janez Janša. Preigrava različne scenarije, da bi še v četrto prišel na oblast. Ni dovolj le relativna zmaga SDS, Janša potrebuje tudi koalicijske partnerje.
Gregorčič se je že politično izkazal, ko je pod tretjo Janševo vlado vodil Svet javnega zavoda RTV Slovenija in velja za strumnega »Janševega vojščaka«. Tak bi bil na čelu SLS veliko bolj zanesljiv koalicijski partner, kot je Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije, katere izvršilni odbor je konec leta 2022 sprejel sklep, da v morebitni novi vladi, ki bi jo vodil Janša, njihove stranke ne bo.
Janša ne izključuje možnosti predčasnih volitev, zato bo še to jesen desno od sredine prišlo do preurejanja političnega prostora. Ne samo v SLS in NSI, tudi Anže Logar napoveduje okrepitev poslanskih aktivnosti, ob društvu Platforma Sodelovanja pa naj bi nastala tudi njegova nova stranka, ki naj bi lovila predvsem neopredeljene in razočarane volivce.
Podobno kot Gregorčič v SLS, je v akcijo šel tudi Lojze Peterle, ki javno poziva vodstvo NSI, naj se odpove sklepu, da ne bodo šli v novo Janševo vlado, hkrati pa je tudi naklonjen zamenjavi Mateja Tonina, ki je bil izvoljen za evropskega poslanca, na predsedniškem položaju v stranki, o čemer bodo odločali delegati NSI na kongresu 19. oktobra. Vse te aktivnosti potekajo v luči priprav na prihodnje volitve, da bi v novem mandatu stranke desno od sredine lahko sestavile novo koalicijo in tako pod Janševim mandatarstvom v državi spet prevzele oblast.
Za Janeza Janšo idealen politični scenarij bi bil, da oktobra v NSI s prestola vržejo Tonina, SLS prevzame Peter Gregorčič, obe stranki nato povežejo, združeno desnosredinsko stranko pa na koncu prevzame Gregorčič.
Predsednik SDS se je na slovenski desnici spet postavil v vlogo gospodarja prstanov. Podobno, kot je to počel že velikokrat v preteklosti, ko so se mu ali pa tudi ne izšli politični načrti. Po odmevni združitvi SLS in SKD spomladi leta 2000 je bil politični boter Nove Slovenije, ki jo je ustanovil tedanji premier Andrej Bajuk. Tudi danes, 24 let po teh dogodkih, se očitno zgodovina ponavlja.
Povezovanje oziroma združitev SLS in NSI, ki velja za naslednico SKD, je nedavno javno podprl tudi Janša in se ob tem obregnil, da bi skupna lista NSI in SLS na volitvah v Evropski parlament, do katere ni prišlo, lahko prinesla dva evropska poslanca. Da tako ne bi šli v nič glasovi SLS, ki se je tokrat odločila za samostojno listo. Poleg Janše si za povezovanje med strankama zdaj prizadeva še Peterle, kar bi lahko pomnelo, da je njuno delovanje usklajeno.
Za Janeza Janšo idealen politični scenarij bi bil, da oktobra v NSI s prestola vržejo Tonina, SLS prevzame Peter Gregorčič, obe stranki nato povežejo, združeno desnosredinsko stranko pa na koncu prevzame Gregorčič, s čimer bi Janša »ubil dve muhi na en mah«. Če bi do tega res prišlo, bi lahko Janša po naslednjih rednih ali predčasnih parlamentarnih volitvah sestavljal koalicijo s Petrom Gregorčičem in Anžetom Logarjem.