Njegova udeležba na slavnostni predaji ključev nanovo zgrajene hiše družini v Slovenj Gradcu, ki so ji lanske poplave uničile dom, je upravičeno povzročila veliko zgražanje v javnosti. Golob je ob lanskih poplavah govoril, da so v kontaktu z največjimi proizvajalci montažnih hiš, ki imajo kapacitete za sto hiš na mesec, po skoraj letu dni pa je postavljana le ena, pa še ta po zaslugi 41 donatorjev in ne vlade. Pa še pri tej se je zapletlo zaradi birokratskih ovir, saj je bila za selitev pripravljena že maja.
Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah, še kar uživa podporo predsednika vlade, čeprav glede na vse zaplete, ki smo jim priča v zadnjem letu, očitno ni najbolj kos svoji nalogi. Za 343 objektov, ki niso več primerni za bivanje in so predvideni za rušenje, je bilo do minulega tedna izdelanih le 130 cenitev, izdanih je bilo 73 sklepov, le 16 pogodb pa odposlanih.
Premier dr. Robert Golob in Bojan Šefic (levo) na predaji ključa hiše družini iz Slovenj Gradca, ki je v poplavah izgubila dom.
A skoraj po enem letu od poplav tudi seznam hiš za rušenje še ni dokončen. »Mogoče bo potrebnega še nekaj časa,« pravi danes premier, njegov državni sekretar pa nonšalantno nadaljuje, da bi si vsi želeli, da bi ta proces potekal hitreje in da je ključni zamik nastal pri strokovnih podlagah.
Šefic je skoraj vso kariero preživel na več bolj ali manj pomembnih funkcijah v državni upravi in se konec decembra 2022 upokojil. Ko so ga sredi avgusta lani potegnili iz pokoja direktno v kabinet predsednika vlade, so bila pričakovanja najbrž velika. Da bo kot izkušen državni uradnik pri svoji novi nalogi znal udariti po mizi in presekati gordijski vozel vsaj pri tistih birokratskih postopkih, da bi od vodne ujme prizadeti ljudje kar se da hitro dobili novo streho nad glavo.
Po enem letu so rezultati porazni, popoplavna obnova pa je postala glavni simbol neučinkovitosti trenutne vlade, njeni funkcionarji s premierjem na čelu pa so šli 23. julija v Slovenj Gradec brezsramno nabirat politične točke, a jim je takoj v glavo priletel bumerang.
Dobro nam gre, ni kaj oporekati. Tako dobro, da je še celo Tina Gaber prejšnji teden lansirala prvo epizodo svojega novega podkasta. Drugi mandat Golobu zdaj gotovo ne uide.
Premier Golob se očitno še kar ne zaveda, da lahko lanske katastrofalne poplave na koncu odnesejo tudi njegovo vlado. Minuli teden je »ponesrečena« piarovska poteza s političnim šopirjenjem ob predaji ključev novozgrajene hiše z donatorskim denarjem tako skoraj zasenčila zelo pomemben dogodek, ki smo mu bili priča naslednji dan na drugem koncu Slovenije – podpisu memoranduma za proizvodnjo električnega twinga v novomeškem Revozu.
Gre za napoved ene največjih tujih neposrednih naložb, saj naj bi francoski Renault v svojo tovarno v Novem mestu vložil najmanj pol milijarde evrov, investicija pa naj bi prinesla 800 novih delovnih mest. Da se je francoski proizvajalec med različnimi lokacijami za proizvodnjo novega električnega avtomobila, ki ga bo moč kupiti že za 20 tisoč evrov, na koncu odločil za svojo tovarno v Sloveniji, gre najbrž zasluga tudi dobrim, že kar prijateljskim odnosom med Robertom Golobom in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Da krvna slika v državi pod trenutno vlado ni povsem črna, prej nasprotno, pa kažejo trenutno ugodni gospodarski kazalci. Številke ne lažejo in jim ne oporeka niti opozicija, ki si želi predčasnih volitev. Samo nekaj številk: gospodarske družbe so lani ustvarile 6,7 milijarde evrov čistega dobička, kar je nominalno 10, realno pa dva odstotka več kot predlani. Gospodarska rast v letu 2023 je bila višja od povprečja EU in tudi letos naj bi se po različnih napovedih gibala okoli 2,5 odstotka.
V novomeškem Revozu bo do leta 2026 stekla proizvodnja električnega Renault Twinga.
Umirila se je tudi inflacija, Slovenija pa ima tudi rekordno nizko brezposelnost in po zadolženosti ostaja pod evropskim povprečjem. Povečala se je tudi realna kupna moč prebivalstva, k čemur so pripomogli tudi ukrepi za blaženje vpliva epidemije in energetske draginje na finančni položaj prebivalstva, lani se je zvišala tudi minimalna plača, socialni transferji pa so se uskladili z inflacijo.
S strani kapitala oz. delodajalcev pogosto kritizirani ukrepi Golobove vlade očitno le niso naredili kake posebej velike škode slovenskemu gospodarstvu. Slovenija je po stopnji inflacije in stopnji rasti brezposelnosti celo boljša od Avstrije in Nemčije, se je nedavno v parlamentu pohvalil premier Golob in ob tem dodal, da postajamo zanimivi za tuje investitorje. Samo od švicarskih farmacevtskih podjetij je bilo za milijardo evrov investicij, zdaj prihaja še pol milijarde težka naložba v proizvodnjo električnega twinga.
Dobro nam gre, ni kaj oporekati. Tako dobro, da je še celo Tina Gaber prejšnji teden lansirala prvo epizodo svojega novega podkasta. Drugi mandat Golobu zdaj gotovo ne uide.
