Sanje Donalda Trumpa, ki je imel neverjetno srečo, da je sredi julija preživel poskus atentata na shodu svojih privržencev v Butlerju v Pensilvaniji, da se vrne v Belo hišo, so se z vstopom aktualne podpredsednice v volilno tekmo že skoraj razblinile. Verjetnost, da bi mu znova uspel veliki met, kot se je zgodilo pred osmimi leti, je zdaj po anketah javnega mnenja veliko manjša, kot če bi pri kandidaturi še naprej vztrajal Biden.
Donald Trump tokrat ni v enakem položaju, kot je bil leta 2016, ko mu je uspelo poraziti Hillary Clinton. Da je osem let starejši, 24. junija je dopolnil 78 let, ni nepomembno dejstvo. Čez štiri leta, kolikor traja predsedniški mandat, jih bo imel 82. Toliko kot letos novembra odhajajoči Biden, ki so mu v Trumpovem taboru naprej metali pod noge njegovo starost in na tem gradili svojo volilno kampanjo.
Sramota, da ameriški konservativci niso sposobni najti spodobnega kandidata in da so dopustili, da je Trump dobesedno ugrabil republikansko stranko.
S Harrisovo, ki je skoraj dve desetletji mlajša od Trumpa, oktobra jih bo obrnila 60, je priletel bumerang. Z novo izbranko demokratov ne bomo več priča predsedniški tekmi dveh ostarelih kandidatov. Na eni strani imamo zdaj nekdanjo tožilko, na drugi obsojenca za več kaznivih dejanj; med drugim, zato ker je pornozvezdnici Stormy Daniels, s katero naj bi imel, ko je Melania nosila Barrona, leta 2006 spolni odnos, v zameno za njen molk pred predsedniškimi volitvami leta 2016 plačal 130 tisoč dolarjev in pri tem ponaredil poslovne dokumente.
Trump svoj volilni cirkus brezsramno pelje naprej, saj ga tudi spodleteli poskus atentata ni streznil v njegovi primitivni retoriki na predvolilnih zborovanjih širom po Ameriki. Sramota, da ameriški konservativci niso sposobni najti spodobnega kandidata in da so dopustili, da je Trump dobesedno ugrabil republikansko stranko.
Mike Pence, nekdanji ameriški podpredsednik, je eden redkih, ki je v GOP (Grand Old Party; mogočni stari stranki) ohranil trezno glavo in Trumpa ne podpira. Pence je kontroverznemu predsedniku, ki se še do danes ni sprijaznil s porazom proti Bidnu pred štirimi leti, saj še vedno širi teorije zarote o ukradenih volitvah, 6. januarja 2021 preprečil poskus državnega prevrata. Tisti dan, ko so v kongresu potrjevali izide predsedniških volitev, je v Kapitol vdrla nahujskana drhal Trumpovih podpornikov. To je bil eden najbolj temačnih dni v zgodovini ZDA.
Milan Kučan in Janez Janša
Trump tako kot v prvem tudi v morebitnem drugem mandatu Amerike ne bo naredil spet velike. Enostavne rešitve problemov, ki jih v kampanjah volivcem predstavljajo politični populisti, običajno ne delujejo v praksi, potem ko ti pridejo na oblast. Njegovo nadaljnje pajdašenje z diktatorji po svetu pa bi lahko prineslo samo še več problemov.
Trump, ki se napihuje, da je pripravljen na vlogo mirovnega posrednika in ima načrt za končanje vojne v Ukrajini, lahko v morebitnem dogovoru s Putinom to naredi samo v škodo napadene države. Tako kot madžarski avtokrat Viktor Orban, ki se je kot predsedujoči Svetu EU na svojo roko in ob kritikah drugih evropskih voditeljev šel »mirovno misijo« na relaciji Kijev–Moskva–Peking–Mar-a-Lago na Floridi, bo na koncu izpadel za Putinovega koristnega idiota.
V Kremlju se ne trudijo zaman, da bi Trump še enkrat zakorakal v Belo hišo. Tudi leta 2016 so se Rusi v korist njegove zmage vmešavali v ameriške predsedniške volitve. Odgovor, zakaj to počno, je seveda na dlani.
Prvi korak k politični pomiritvi je že napravil Kučan, ko je podprl mirovno pobudo velikega Janševega političnega zaveznika Orbana za končanje vojne v Ukrajini.
Med slovensko politično elito za največjega podpornika Donalda Trumpa velja predsednik SDS. V nasprotju z Orbanom, ki ga je najbolj slavni slovenskih zet že večkrat javno pohvalil, pa se Janši v vseh teh letih še ni uspelo pririniti do Trumpa. Pred zaprtimi vrati je ostal že leta 2016 na republikanski predvolilni konvenciji v Clevelandu, kjer je bil tedaj uradno na sestanku izvršnega odbora Mednarodne demokratske zveze (IDU). Janše ni pozdravila niti Melania, ki še naprej ignorira slovensko skupnost v ZDA. Tudi v času njegove tretje vlade si ni mogel izboriti obiska v Beli hiši.
Njegov zunanji minister Anže Logar je prišel le do državnega sekretarja Mika Pompea, ki je pred tem avgusta 2020 obiskal Slovenijo in na Bledu ob prisotnosti Janše z Logarjem podpisal izjavo o varnosti telekomunikacijskih omrežij 5G.
Na koncu še malo ironije. Ne samo vojno v Ukrajini, Trump bi lahko s svojo mirovno misijo končal tudi že tri desetletja razvlečeno »vojno« med Janezom Janšo in Milanom Kučanom, da bi si nekdanja komunista padla v objem in tako zaključila tranzicijo. Prvi korak k politični pomiritvi je že napravil Kučan, ko je podprl mirovno pobudo velikega Janševega političnega zaveznika Orbana za končanje vojne v Ukrajini.
